Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Nepremičnine in davki na nepremičnine
Urška Gričnik, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nepremičnine, davki, trženje, premoženjski davki, obdavčenje, davčna reforma
Objavljeno: 27.07.2018; Ogledov: 2253; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

3.
4.
5.
6.
7.
8.
Nova postopkovna pravila v družinskih zadevah
Marko Istenič, 2020

Opis: Družinsko pravo ni doživelo svoje reforme vse od sprejetja temeljnega zakona, ki ureja zakonsko zvezo, razmerja med starši in otroki in med drugimi sorodniki, posvojitev, rejništvo ter varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, leta 1976. Z uveljavitvijo Družinskega zakonika so ključne novosti na področju opredelitve nekaterih institutov družinskega prava in uvedba nekaterih novosti, pa tudi prenos odločanja o določenih zadevah iz centrov za socialno delo na sodišča. V družinskih zadevah so sodišča odločala v pravdnem in nepravdnem postopku. Z uveljavitvijo Družinskega zakonika pa se v družinskih zadevah uporablja le nepravdni postopek. V luči reforme družinskega prava je prenovo doživel tudi Zakon o nepravdnem postopku. Ureditev v Družinskem zakoniku s prenosom pristojnosti odločanja v družinskih zadevah na sodišča se ne more učinkovito izvajati oziroma se sploh ne more izvajati brez prilagojenih postopkovnih pravil sodnih postopkov, v katerih se rešujejo spori in urejajo razmerja, ki jih materialnopravno ureja Družinski zakonik. Ta je prenesel pristojnosti odločanja na sodišča, ni pa določil vrste procesnih pravil, po katerih naj sodišča odločajo. Z namenom večjega varovanja otrokove največje koristi se vsi postopki v družinskih zadevah vodijo po pravilih nepravdnega postopka, kar pa ni vedno najboljša rešitev. Poleg tega zaradi nespretne spremembe Zakona o nepravdnem postopku prihaja ponekod do nasprotujočih si določb med materialnimi in procesnimi določili.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družinski zakonik, reforma, nepravdni postopek, varstvo otrokove koristi, nova postopkovna pravila
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1295; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (599,70 KB)

9.
Pokojninska reforma v Sloveniji in svetu
Edin Gabeljič, 2017

Opis: Živimo v času globalizacije in cel svet postaja ena celota in se sooča s finančno in gospodarsko krizo. Tako smo prisiljeni sprejeti nekatere ukrepe in uvesti določene strukturne reforme. Tukaj kot pomembnejšo zadevo štejemo tudi pokojninsko reformo. Temeljna funkcija vseh pokojninskih sistemov v Evropi in po svetu je ta, da vsakemu posamezniku zagotovi finančno varnost v starosti in dostojno pokojnino. Naš Slovenski pokojninski sistem in vsi Evropski pokojninski sistemi temeljijo na načelu medgeneracijske vzajemnosti. Težava medgeneracijske vzajemnosti je v tem, da se je porušilo demografsko ravnotežje v svetu. Do demografskega neravnotežja je prišlo zaradi nizke rodnosti, poznega vstopa mladih na trg dela, večanja javnega dolga in nepreglednost nad našim pokojninskim sistemom. Nesporno dejstvo je, da se bo prebivalstvo staralo in temu primerno se bo treba pripraviti. Morali bomo začeti pravočasno varčevati, bodisi sami bodisi podjetja za dodatno pokojnino delavca. Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je stopil v veljavo 1.1.2013. Novi zakon prinaša na področju novosti: zagotoviti dostojne pokojnine in zagotoviti finančno vzdržnost pokojninskega sistema. Vendar, kot kaže, ta ne bo dovolj in je na vidiku že nova reforma. Pokojninska reforma je moja glavna tema moje magistrske naloge, kamor poleg praktičnega dela spada tudi raziskovalni del. V raziskovalnem delu sem se posvetil primerjavi pokojninske reforme v Evropi in drugje po svetu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pokojninski sistem, pokojninska reforma, finančna vzdržnost, demografske spremembe, medgeneracijska vzajemnost, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 864; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

10.
Izzivi managementa v javni upravi v času epidemije COVID-19
Tanja Zakrajšek, 2022

Opis: Slovenska javna uprava je bila od osamosvojitve Slovenije leta 1991 do danes deležna številnih reform. Vsaka reforma je prinesla preobrazbo javne uprave. Vendar pa se z vpeljavo novih pristopov, modelov managementa javne uprave, obstoječi model ne preneha izvajati, ampak novi model dopolni obstoječega. S pomočjo raziskave smo pokazali, da je v managementu slovenske javne uprave prisotna zmes elementov različnih modelov, od Webrovega modela birokratske države, ki je temeljni model managementa javne uprave, do elementov novega javnega managementa, ki vpeljuje prvine iz zasebnega sektorja in elementov modernejših modelov, ki jih skupaj imenujemo post-novi javni management. Epidemija COVID-19 je imela, in v času priprave tega dela še vedno ima, močan vpliv na delovanje vseh sfer življenja, tudi na delovanje javne uprave. Javna uprava se je morala hitro spoprijeti z nastalo situacijo in prilagoditi svoje delovanje, saj je epidemija izpostavila izzive, povezane s strateškim upravljanjem javne uprave in njeno učinkovitostjo ter uspešnostjo. Med epidemijo se je pokazala tudi potreba po boljši digitalizaciji javnih storitev in na tem področju opažamo precejšen napredek. Z digitalizacijo javne uprave in javnega sektorja pa so na obzorju nove reforme, saj je reformiranje proces, ki se, ko se neka reforma zaključi, ponovno zažene.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna uprava, management, (post-)novi javni management, epidemija, COVID-19, reforma javne uprave, modeli managementa javne uprave
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 591; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (840,27 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh