Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 84
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv TECAR terapije na bolečine v križu : pregled literature
Tamara Pavčnik, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Bolečina v križu velja za eno izmed najpogostejših zdravstvenih težav na svetu. V letu 2020 se je z njo soočalo kar 619 milijonov ljudi, pričakuje pa se, da se bo v prihodnosti to število še povečalo. Bolečine v križu lahko razvrstimo v različne kategorije, pri čemer predstavlja največji izziv nespecifična bolečina. Trenutne smernice rehabilitacije ne podpirajo uporabe številnih fizikalnih agensov, z izjemo nizkoenergijskega laserja. Med fizikalne agense spada tudi TECAR terapija, ki jo uvrščamo med dolgovalovno diatermijo. Čeprav gre za novejšo metodo, je smernice kljub dokazom o njeni učinkovitosti pri zdravljenju ortopedskih poškodb za enkrat še ne omenjajo. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda literature ugotoviti, ali je TECAR terapija učinkovita metoda pri zdravljenju bolečin v križu. Metode dela: V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo. Znanstveno literaturo smo iskali v bazah PubMed, Google Scholar, Research Gate, PEDro, Semantic Scholar in Hrčak. Zadetke smo iskali na podlagi iskalnega niza: »Low back pain« OR »lumbar pain« AND »TECAR« OR »capacitive and resistive electric transfer« OR »capacitive and resistive diathermy«. V pregled literature smo vključili članke s prostim dostopom do besedila, ki so bili objavljeni med letoma 2014 in 2024 v nam razumljivem jeziku. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 8 raziskav. V vseh raziskavah se je TECAR terapija izkazala za učinkovito metodo pri lajšanju bolečin v križu in izboljšanju funkcionalnosti. Razprava: TECAR terapija s svojimi učinki kratkoročno prispeva k izboljšanju bolečine v križu in izboljšanju funkcionalnosti, zaradi nezadostne literature pa zaenkrat še ne moremo trditi, da je učinkovitejša od ostalih fizikalnih agensov.
Ključne besede: bolečine v križu, TECAR terapija, rehabilitacija, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 23.01.2025; Ogledov: 35; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (5,72 KB)

2.
Fizioterapija pri zdravljenju zvinov gležnja pri nogometaših, optimizacija okrevanja in reintegracija v trenažni proces : pregled literature
Anže Jerič, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zvin gležnja sodi med najpogostejše mišično-skeletne poškodbe v športu, zlasti v nogometu. Namen diplomske naloge je bil raziskati in predstaviti vlogo fizioterapije pri zdravljenju zvinov gležnja pri nogometaših preko pregleda literature. Poudarek je bil na identifikaciji najpogosteje uporabljenih in sodobnih terapevtskih pristopov ter strategij, ki vplivajo na proces okrevanja in reintegracije nogometašev v trenažni proces. Metode: Literatura je bila pregledana v podatkovnih bazah PubMed, PEDro, PlosOne, ScienceDirect in Cochrane Library. Uporabljene ključne besede so bile »physiotherapy«, »rehabilitation«, »kinesiotherapy«, »ankle sprain«, »ankle injury«, »soccer« in »football«. Izbor člankov je temeljil na kriterijih: objava med 2014 in 2024, angleški jezik, relevantnost za fizioterapijo zvinov gležnja pri nogometaših ter publikacije z vplivnim faktorjem nad 0. Rezultati: Pregled literature je identificiral 749 člankov, od katerih jih je 65 na podlagi naslova ustrezalo pogojem za nadaljnjo obravnavo. Po pregledu izvlečkov je bilo ugotovljeno, da 34 člankov ustreza pogojem za pregled celotnega besedila. Po pregledu je bilo v končno analizo vključenih 8 člankov, ki obravnavajo različne terapevtske pristope, vključno s krepilnimi ekscentričnimi vajami, treningom ravnotežja, manualno terapijo, uporabo bandaž in kineziotapinga, kombinacijo krioterapije in ultrazvoka ter Pilatesom. Zaključek: Ugotovili smo, da se pri zdravljenju zvinov gležnja pri nogometaših najpogosteje uporabljajo krepilne ekscentrične vaje, vaje za ravnotežje, bandaže, kineziotaping in manualna terapija. Poleg teh metod se vse pogosteje uporabljajo sodobni pristopi, kot sta kombinacija krioterapije in ultrazvočne terapije ter vključevanje Pilatesa. Pri preventivnih ukrepih smo ugotovili, da so programi, ki vključujejo vaje za ravnotežje in povijanje z bandažo, ključni za zmanjšanje tveganja za ponovne poškodbe gležnja.
Ključne besede: terapija, poškodba, zdravljenje, rehabilitacija, preventiva, nogomet
Objavljeno v ReVIS: 22.01.2025; Ogledov: 59; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (5,87 KB)

3.
Vpliv zgodnje rehabilitacije po ishemični možganski kapi
Žana Sušec, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod in namen: Ishemična možganska kap (IMK) sodi med žariščne možgansko-žilne bolezni, ki so posledica okvare možganskih žil. Po preboleli IMK se lahko pri posameznikih pojavijo okvare v gibalnem področju ali drugih vidikih človekovega delovanja. Zgodnja rehabilitacija (ZR) sovpada z obdobjem spontanega okrevanja, ko je napredek največji, kar je ključnega pomena za končni funkcionalni izid. Osredotočena je predvsem na preprečevanje zapletov in vzdrževanje optimalnega funkcionalnega stanja. Pri ZR bolnikov po možganski kapi (MK), ki jo izvaja multidisciplinarna ekipa, je glavna naloga fizioterapevta povrnitev motoričnih funkcij s pomočjo različnih fizioterapevtskih metod in tehnik. V diplomski nalogi smo se osredotočili na proces ZR obravnave bolnikov po MK. Metode: S podrobnim pregledom literature, objavljene v obdobju od leta 1996 naprej, smo se osredotočili na ZR po MK. Po podrobnem pregledu smo z metodo deskripcije izbrano literaturo združili in predstavili ZR po IMK. Rezultati: Pri ZR se najhitreje izboljša bolnikovo funkcionalnost in samostojnost. Uporabnost: S pregledom člankov v Pubmedu in s pomočjo literature lahko dokažemo, da zgodnji fizioterapevtski postopki izboljšajo kakovost življenja bolnikov po MK. Omejitve: Potrebnih je še več raziskav na področju rehabilitacije, preprečevanja, ozaveščanja in zdravljenja IMK in večina raziskav in literature je usmerjena v splošno rehabilitacijo po IMK in je malo visokokakovostnih člankov.
Ključne besede: možganska kap, ishemična možganska kap, akutna možganska kap, zgodnja rehabilitacija, fizioterapevtska obravnava, rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 24.12.2024; Ogledov: 175; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

4.
Fizioterapevtska obravnava pacientov s Friedreichovo ataksijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Fizioterapija
Sabrina Udir, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Friedreichova ataksija je redka dedna in progresivno nevrodegenerativna oblika ataksije, za katero zboli približno 1 izmed 29 000 oziroma 1 izmed 50 000. Je najbolj pogosta dedna ataksija. Za bolezen je kriva okvara ali mutacija gena z oznako FXN. Bolezen se prenaša avtosomno recesivno. Njena patologija še ni povsem znana. Za ocenjevanje stanja in napredovanja bolezni se uporabljajo različne nevrološke ocenjevalne lestvice. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature ugotoviti, ali lahko z različnimi fizioterapevtskimi metodami in tehnikami vplivamo na hitrost poteka Friedreichove ataksije ter katere fizioterapevtske metode in tehnike so najučinkovitejše pri fizioterapevtski obravnavi te bolezni. Metode dela: V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvalitativno metodo – pregled znanstvene literature. Iskali smo v bazah PubMed, ScienceDirect in Google učenjak. Za iskanje smo uporabili ključne besede: Friedreichova ataksija (angl. Friedreich's ataxia), fizioterapija IN Friedreichova ataksija (angl. physiotherapy AND Friedreich's ataxia), Friedreichova ataksija IN rehabilitacija (angl. Friedreich's ataxia AND rehabilitation). Vključili smo raziskave v angleškem jeziku, ki so bile mlajše od 10 let in so vsebinsko ustrezale našemu iskanju. Rezultati: Našli smo zgolj manjše število raziskav, saj gre za še ne v celoti raziskano področje. V končno analizo smo vključili štiri raziskave, ki se vse nanašajo na fizioterapevtsko obravnavo pacientov s Friedreichovo ataksijo. Razprava: Vse raziskave so pokazale pozitivne učinke fizioterapevtske rehabilitacije pri pacientih s to boleznijo. Razlikovale v metodah merjenja napredka in v fizioterapevtskih metodah. Zaradi manjšega vzorca najdenih raziskav rezultatov ne moremo posplošiti na celotno populacijo. Nadaljnje raziskave so potrebne za natančno določitev najbolj uspešnih fizioterapevtskih metod pri rehabilitaciji Friedreichove ataksije.
Ključne besede: Friedreichova ataksija, fizioterapevtska rehabilitacija, učinki rehabilitacije
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2024; Ogledov: 135; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (5,69 KB)

5.
Fizioterapevtska obravnava pacientov z ankilozirajočim spondilitisom
Neja Krese, 2024, diplomsko delo

Opis: Ankilozirajoči spondilitis (AS) je kronična vnetna bolezen, ki prizadene hrbtenico in sakroiliakalne sklepe, lahko pa tudi periferne sklepe in se običajno pojavi pred tridesetim letom. Bolezen je posledica interakcij genetskih in okoljskih dejavnikov. Večina pacientov z AS je nosilcev HLA B27. Simptomi vključujejo bolečine v spodnjem delu hrbtenice, lahko se pojavi bolečina v prsnem kosˇu, boleči sklepi udov, pljučne in srčne težave. Diagnoza se postavi z rentgenskim slikanjem, zdravljenje je farmakolosˇko in nefarmakolosˇko. Namen diplomske naloge je pregledati literaturo o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave pacientov z AS. Rezultati kažejo, da je fizioterapevtska obravnava učinkovita pri zdravljenju pacientov z AS.
Ključne besede: ankilozirajoči spondilitis, rehabilitacija, fizioterapija, obravnava, vaje
Objavljeno v ReVIS: 10.12.2024; Ogledov: 198; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

6.
FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA STAREJŠIH ODRASLIH OSEB S KOGNITIVNIM UPADOM PO TOTALNI ENDOPROTEZI KOLKA
Liljana Koban, 2024, diplomsko delo

Opis: Življenjska doba se v razvitem svetu hitro podaljšuje, s tem pa nastaja vse več sprememb na telesnem in kognitivnem področju. Zaradi upada telesnih in kognitivnih sposobnosti starejših oseb prihaja do vse več padcev in posledično zlomov. Najbolj pogost je zlom kolčnega sklepa, ki običajno zahteva kirurško zdravljenje pri starejših osebah. Zlomljen kolk nadomestijo z umetnim oziroma totalno endoprotezo. Operacija po zlomu kolka poveča tveganje za zaplete pri zdravljenju, umrljivost in potreba po sami rehabilitaciji. Znano je, da skupek dejavnikov vpliva na sam potek in uspešnost rehabilitacijo, eden izmed dejavnikov tveganja je tudi kognitivni upad, ki povzroči zahtevnejšo obravnavo, saj je prizadeto dojemanje, razumevanje, mišljenje, sklepanje, spomin in pomnenje. Poleg kognitivnega upada, stanja prehranjenosti, funkcionalne ravni pred poškodbo, prisotnost depresije, nizek duševni status, višja starost, so negativni napovedniki uspešnosti rehabilitacije. Fizioterapevtska obravnava starejših oseb s kognitivnim upadom je zelo zahteven in dolgotrajen proces. Dokazano je, da zgodnja obravnava takšnih pacientov ter multidisciplinarni tim vpliva na samo uspešnost rehabilitacije. Pomembno je, da imajo ti pacienti možnost in dostopnost rehabilitacije ne glede na to ali so v domači oskrbi ali v institucionalnem varstvu. Velik pomen ima vloga fizioterapevta in drugih zdravstvenih delavcev ne samo pri rehabilitaciji pacientov, temveč tudi pri preprečevanju padcev in ohranjanju kognitivnih sposobnosti pri starejših osebah. Klinični primer je pritrdil raziskavam, da skupek negativnih dejavnikov, kot so kognitivni upad, visoka starost, prisotnost depresije, slaba prehranjenost, vplivajo na izid rehabilitacije in njeno uspešnost. S proučitvijo literature smo ugotovili, da je kognitivni upad le en dejavnik tveganja, ki napoveduje slabši izid rehabilitacije, zato z zagotovostjo zastavljene hipoteze ne moremo potrditi in ne v celoti zavreči, saj ni dovolj raziskav, ki bi to razmejile. Na tem področju je potrebno še veliko raziskovanja, da bi lahko prišli do zaključkov in priporočil za fizioterapevtsko obravnavo takšnih pacientov.
Ključne besede: starejše odrasle osebe, kognitivni upad, demenca, zlom kolka, rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 10.12.2024; Ogledov: 187; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

7.
Fizioterapija pri nategu zadnjih stegenskih mišic in povratek v šport : pregled literature
Živa Otoničar, 2023, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Nateg zadnje stegenske mišice je relativno pogosta poškodba pri športnikih. Večkrat se zgodi pri športih, ki vsebujejo hiter tek s spremembami smeri, brcanje in kombinacijo fleksije kolka in ekstenzije kolena. Vzrokov za nastanek poškodbe je veliko, visok pa je tudi rizik za ponovitev. Poškodbo prepoznamo po oteženi hoji in nezmožnosti prenosa teže na poškodovano nogo, po nezmožnosti popolno iztegniti nogo, po težkem upogibu noge, ekhimozi in hematomu. Namen: S pregledom literature ugotoviti in predstaviti fizioterapevtske metode in tehnike, ki se jih uporablja pri nategu zadnjih stegenskih mišic, ter ugotoviti, kako lahko fizioterapevt oceni, kdaj je primeren čas za vrnitev v šport po nategu zadnjih stegenskih mišic, in sicer z minimalnim tveganjem za ponovno poškodbo. Metode dela: V diplomski nalogi smo uporabili kvalitativno raziskovalno metodo. Literaturo smo poiskali preko podatkovnih baz: PEDro, PubMed, ResearchGate, Google Učenjak in COBISS. Članke smo iskali s pomočjo ključnih besed: hamstring strain injury, physiotherapy, rehabilitation, return to sport. V pregled literature smo vključili 8 člankov, ki so mlajši od 10 let. Rezultati: Po pregledu literature smo ugotovili, da večina avtorjev navaja podoben kriterij za povratek v šport in večina tudi podobno obravnava samo poškodbo. Razprava: S pregledom literature smo ugotovili, da sta težavnost poškodbe in čas vrnitve v šport sorazmerno povezana, torej težja poškodba pomeni kasnejšo vrnitev v šport. Ekscentrična vadba za zadnje stegenske mišice zmanjšuje rizik za ponovno poškodbo. Rehabilitacija, ki je ne spremlja bolečina, je hitrejša od rehabilitacije, ki jo spremlja bolečina. Fizioterapevti večinoma odobrijo povratek v šport ko je športnik brez bolečin, ko pridobi zadostno ekscentrično moč in zadostno gibljivost.
Ključne besede: nateg zadnje stegenske mišice, fizioterapija, rehabilitacija, povratek v šport
Objavljeno v ReVIS: 26.11.2024; Ogledov: 213; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

8.
Fizioterapevtska obravnava po rupturi sprednje križne vezi
Primož Avbelj, 2024, diplomsko delo

Opis: Sprednja križna vez je pomembna vez v kolenskem sklepu, ki stabilizira sklep in preprečuje anteroposteriorni premik golenice na stegnenico. ACL je sestavljen iz kolagenskih vlaken tipa I, ima kompleksno anatomijo in opravlja pomembno vlogo pri delovanju kolena. Ruptura sprednje križne vezi je pogosto povezana z mehanizmom poškodbe, ki vključuje močne rotacijske sile in valgusno obremenitev kolena. Diagnozo lahko postavimo s pomočjo kliničnih testov, pri čemer je Lachmanov test najnatančnejši. Napačna diagnoza po izvedenem kliničnem testiranju ni nemogoča, zato je lahko uporaba slikovnih preiskav, kot je magnetna resonanca, koristna za natančnejšo diagnozo. Poznamo konzervativno in operativno zdravljenje po poškodbi ACL. Cilji zdravljenja posameznika z rupturo ACL vključujejo povrnitev funkcije kolena, odpravljanje psiholoških ovir, preprečevanje nadaljnjih poškodb in zmanjšanje tveganja za osteoartritis kolena. Konzervativno zdravljenje vključuje fizikalno terapijo za krepitev mišic spodnjih okončin, vendar je potrebno zavedanje, da koleno ostane nestabilno in ranljivo za poškodbe še nekaj časa po zdravljenju. Pacienti, ki se odločijo za konzervativno zdravljenje, morda potrebujejo prilagoditev dejavnosti, zlasti tisti, ki se vračajo k športom s pogostimi vrtenji in z nenadnimi spremembami smeri. Poseben poudarek je na živčno-mišičnem treningu, vključno s treningom perturbacij, ki pomaga izboljšati dinamično stabilnost kolena. V rehabilitacijskem procesu je pomembno prilagajanje dejavnosti glede na vrsto športa, ki jo opravlja posameznik, in stopnjo telesne pripravljenosti. Rehabilitacija vključuje več faz, od odpravljanja akutnih simptomov do postopnega vračanja k športnim dejavnostim. Poudarja se pomen individualnega pristopa in spremljanja pacientov skozi različna življenjska obdobja, saj se cilji, vrednote in življenjske prioritete lahko sčasoma spreminjajo.
Ključne besede: Koleno, sprednja križna vez, fizioterapevtska obravnava, rehabilitacija.
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2024; Ogledov: 405; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (682,94 KB)

9.
FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PACIENTA PO POŠKODBI MENISKUSA
Ajda Potočnik, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod in namen: Poškodbe kolenskega sklepa so vse bolj pogoste. Ena izmed njih je poškodba meniskusa. Do poškodbe lahko pride zaradi prevelike zunanje sile ali nekoordiniranih gibov ali pa gre za poškodbo, ki spremlja kompleksnejše poškodbe kolena. Meniskus je hrustančno fibrozna ploščica v obliki črke C, ki ščiti sklepni hrustanec pred velikimi obremenitvami. Zdravljenje zajema predvsem konzervativno možnost fizikalne terapije. Če ta metoda ne privede do izboljšanja, se svetuje kirurško zdravljenje. Učinkovite metode in tehnike zdravljenja so terapija TECAR, ultrazvok, laser, manualna terapija, hlajenje in funkcijska vadba. Namen diplomske naloge je pregled strokovne literature o rehabilitaciji po artroskopiji kolena. Zanimalo nas je, ali je treba z vajami pričeti takoj po posegu. Želeli smo tudi ugotoviti, ali so rezultati zgodnje postoperativne rehabilitacije uspešnejši, če pacient poleg fizioterapevtske obravnave opravlja samostojno vaje tudi doma. Metode: Sistematični pregled literature o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave pri pacientih s poškodbo meniskusa s pomočjo elektronskih baz podatkov PubMed, Cochraine Library in PEDro. Rezultati: V diplomski nalogi smo s pregledom desetih strokovnih člankov analizirali različne metode in tehnike za zdravljenje poškodbe meniskusa. Uporabnost: Predstavitev najnovejših pristopov fizioterapevtske obravnave pacienta s poškodbo meniskusa na podlagi strokovne in znanstvene literature. Omejitve: Majhno število visokokakovostnih študij in majhni vzorci preiskovancev. Ključne besede: meniskus, koleno, fizioterapija, rehabilitacija, artroskopija kolena, kirurški poseg, bolečina.
Ključne besede: meniskus, koleno, fizioterapija, rehabilitacija, artroskopija kolena, kirurški poseg, bolečina
Objavljeno v ReVIS: 24.09.2024; Ogledov: 398; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

10.
Pomen obravnave obsojencev v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni : magistrsko delo
Leon Lobe, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili pomen obravnave obsojencev v centralnem zaporu v Republiki Sloveniji in obenem iskali odgovore na raziskovalni vprašanji. Za boljše razumevanje obeh tem smo najprej predstavili pomen pojmov rehabilitacija, resocializacija in reintegracija, ki so ključni pri strokovnem delu z obsojenci. Prav obravnava obsojencev med prestajanjem kazni zapora je pomembna, da se obsojenec ustrezno pripravi na življenje po prestani kazni zapora. Kazen zapora predpisuje pristojna zakonodaja. Z zgodovinsko metodo smo predstavili razvoj delovanja in pomena obravnave obsojencev v centralnem zaporu v Republiki Sloveniji. Predstavili smo tudi nacionalne in mednarodne pravne vire glede prestajanja kazni zapora. V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno oziroma opisno metodo dela. Pred začetkom pisanja smo sistematično proučili obstoječo domačo in tujo znanstveno literaturo ter druge tiskane in spletne vire, ki obravnavajo temo magistrskega dela. V empiričnem delu magistrskega dela smo proučili Upravo Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij in njene smernice za izvajanje kazni zapora, med njimi tudi izvajanje obravnave obsojencev. V okviru pravnih norm smo izpostavili nadzorne organe nad zavodi za prestajanje kazni zapora glede morebitnih kršitev človekovih pravic v času prestajanja kazni zapora. Izvedli smo anketo med obsojenci in strokovnimi delavci ter podali ugotovitve, kako strokovna obravnava vpliva na zmanjšanje povratništva med obsojenci in na njihovo lažjo vključitev v življenje po prestani kazni zapora oziroma na prostosti. Opozorili smo tudi na pomanjkljivosti pri sedanji praksi strokovne obravnave obsojenca med prestajanjem kazni zapora in na njegovo vključevanje v življenje po prestani kazni zapora oziroma na prostosti.
Ključne besede: strokovna obravnava, povratništvo, rehabilitacija, resocializacija, reintegracija, človekova pravica
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 415; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh