Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Teorija Dorothee Orem o samooskrbi je zaradi svoje uporabnosti in univerzalnosti ena najpomembnejših in najbolj razširjenih teorij v zdravstveni negi. Temelji na predpostavki, da se mora človek za ohranitev življenja, zdravja in optimalnega delovanja v okviru svojih zmožnosti neprestano truditi. Teorija poudarja temeljni pomen samostojnosti za ohranjanje neodvisnosti posameznika. Človeka opisuje kot celostno bitje, ki deluje na biološki, simbolični in družbeni ravni. Samooskrba se izraža v skrbi zase in za druge, kar vključuje odkrivanje, razvijanje in uporabo virov za razumevanje in zadovoljevanje potreb. Namen raziskave je preučiti vlogo teorije samooskrbe v praksi zdravstvene nege. Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani tako primarni kot sekundarni viri. Primarni podatki so bili pridobljeni z intervjuvanjem, kot instrument za zbiranje podatkov je bil uporabljen polstrukturirani intervju. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester, starih med 27 in 59 let. Vse so končale šolanje na zdravstveni fakulteti, ena je opravila tudi magisterij. Intervjuvanke se strinjajo, da teorija samooskrbe poudarja celostno obravnavo pacienta, predvsem pa krepitev njegove samostojnosti. Kot največje izzive navajajo težave z nekooperativnimi, agresivnimi in pasivnimi pacienti, ki jim zaradi pomanjkanja časa in kadra težje zagotovijo personaliziran pristop. Učinkovitost izvajalci zdravstvene nege ocenjujejo na podlagi opazovanja pacientove samostojnosti, motivacije in napredka pri okrevanju po operaciji ali izboljšanja obstoječih negovalnih diagnoz. Razprava: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da medicinske sestre v procesu zdravstvene nege uporabljajo komunikacijo kot osnovno orodje za pridobivanje vpogleda v pacientovo počutje in oceno njegovega napredka. Kljub prizadevanjem za personaliziran pristop, ki temelji na teoriji samooskrbe – kjer naj bi pacient aktivno sodeloval v procesu obravnave – se pogosto srečujejo z izzivi, kot so nekooperativnost, nezaupanje in agresivnost pacientov. Rezultati kažejo, da je teorija samooskrbe v praksi velikokrat težko uresničljiva, ker aktivna vloga pacienta v procesu nege ni vedno mogoča zaradi različnih psihosocialnih ali fizičnih ovir. Zaradi teh izzivov mora zdravstveno osebje razviti fleksibilne strategije, ki omogočajo čim bolj personalizirano obravnavo ne glede na stopnjo sodelovanja pacienta.
Ključne besede: samooskrba, nega, proces zdravstvene nege, samostojnost, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 589; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,70 MB)

Opis: Obravnavano temo diplomskega dela smo izbrali, ker menimo, da je karcinom v področju ustne votline aktualen problem današnjega časa. Zgodnje odkrivanje in napotitev na zdravljenje karcinoma sta ključnega pomena za zmanjševanje verjetnosti invazivnega zdravljenja in preživetje. Posamezniki s karcinomom v ustni votlini imajo v anamnezi pogosto označeno uživanje alkohola in cigaret. Posameznikovo okolje lahko zaznavamo kot pokazatelj, ki pozitivno ali negativno vpliva na njegovo rehabilitacijo. Vedno več ljudi se srečuje s karcinomom v področju ustne votline, s tem pa imamo vedno več oseb s traheostomo. Posamezniki s traheostomo se srečujejo s številnimi težavami pri osnovnih življenjskih funkcijah. Nekatere od teh težav so dihanje, hranjenje in glasno govorno sporazumevanje. Rehabilitacija posameznika po odstranitvi karcinoma je dolgotrajen proces, pri tem pa ne zdravimo samo bolezni, ampak tudi posameznika. Ta se mora soočiti z boleznijo in s posledicami kirurškega zdravljenja. Že v bolnišnici ugotavljamo, kakšne so pacientove funkcionalne sposobnosti po posegu. Poleg težav z gibljivostjo se srečuje s težavami hranjenja, težavo s pljučnimi zmogljivostmi, težavami z govorom, srečamo se tudi s slabim estetskim videzom. Ravno obraz je najbolj opazen del posameznika in njegove osebnosti. Posameznik težave z govorom ali izgubo govora enači z izgubo sporazumevanja. Zaradi take izgube je izpostavljen psihični obremenitvi in tako izgubo lahko čuti kot izgubo svoje osebnosti, kar lahko vodi v depresijo in družbeno izločitev. Komunikacija je ena od osnovnih potreb vseh nas. Cilj komunikacije je biti opažen, slišan in sprejet. Rehabilitacija posameznika je usmerjena v to, da ustvarimo možnost za glasno sporazumevanje. Za posameznika je najbolj pomembno, da čimprej usvoji eno izmed nadomestnih metod za sporazumevanje. Z uporabo intervjujev smo poskušali ugotoviti izkušnje in ovire treh posameznikov pri komunikaciji po odstranitvi karcinoma ter tehnike, ki so se zanje izkazale kot najboljše. Zanimalo nas je tudi, kako je podpora bližnjih in medicinskega osebja vplivala na njihovo počutje ter kako zaznavajo lastne spremembe in izkušnje pri samostojnosti.
Ključne besede: karcinom, alkohol, kajenje, samostojnost, komunikacija, osebna rast.
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2024; Ogledov: 898; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo ugotavljali, kako selitev iz države in nadaljevanje življenja v drugi državi vpliva na osamosvajanje mladih. Poudarek raziskave je na mladih, ki so se preselili iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo. Zaradi velike gospodarske krize, družbenih in političnih izzivov, s katerimi se Bosna in Hercegovina še vedno spoprijema, je močno upočasnjena gospodarska rast države. To ima izrazit negativen vpliv predvsem na mlade. Nekateri mladi po končani srednji šoli ali fakulteti ostanejo pri starših, ker zaradi nezmožnosti zaposlitve nimajo finančnih sredstev, se pravi, da niso finančno neodvisni za svoje samostojno življenje in ne morejo zapustiti staršev. Zaradi razmer v Bosni in Hercegovini so bili nekateri mladi prisiljeni zapustiti svojo državo in se preseliti drugam. Mladi iz Bosne in Hercegovine vse bolj zapuščajo svojo državo, da bi našli svojo varno prihodnost. Ti mladi iščejo boljšo prihodnost in se dodatno šolajo v drugi državi (Sloveniji). V tej raziskavi uporabljamo kvalitativno metodo, ki temelji na polstrukturiranem intervjuju. V intervjuju sodeluje deset mladih, en fant in devet deklet, starih od 22 do 26 let. V tej diplomski nalogi raziskujemo, na kakšen način je prihod mladih iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo vplival na njihovo samostojnost? V nalogi ugotavljamo, da so motivi za odhod mladih iz države posledica želje po nadaljnjem izobraževanju in pridobivanju novih znanj in izkušenj, kar je povezano z ustvarjanjem več življenjskih priložnosti in lažjo zaposlitvijo.
Ključne besede: mladost, odraslost, življenjski potek, individualizacija, izobraževanje, pozna samostojnost, brezposelnost, migracije, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 1682; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pomen in spodbujanje samostojnosti 1 – 3 letnih otrok. Veliko staršev je namreč prepričanih, da je njihov otrok še premajhen, da bi opravljal določene aktivnosti, ki so primerne za njegovo starost. V teoretičnem pregledu smo opredelili pojem samostojnost, razvojne mejnike v starosti 1 – 3 let na področju govora, telesnega razvoja, intelektualnega, socialnega in čustvenega razvoja. Predstavili smo načine kako otroke spodbujamo k samostojnosti, kaj pomeni, če so starši prezahtevni oziroma popustljivi ter kakšne vzgojne metode za spodbujanje samostojnosti uporabljajo vzgojitelji v vrtcu. Nadalje je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši 1-3 letnih otrok, ter vzgojiteljicami v vrtcu. Preverjali smo, kako starši razumejo in spodbujajo samostojnost otrok, ter ali so njihova pričakovanja do svojih otrok v tej starosti realna, prezahtevna ali popustljiva. Preverjali smo tudi kakšna je stopnja samostojnosti 1 – 3 letnih otrok, ki obiskujejo vrtec, in tistih, ki vrtca ne obiskujejo in kako vzgojiteljice spodbujajo samostojnost otrok v vrtcu. Ugotovili smo, da starši spodbujajo samostojnost svojega otroka tako, da mu večkrat pokažejo in razložijo neko aktivnost, ter mu pri tem pomagajo. Rezultati kažejo, da so starši otrok v starosti 1 – 3 let preveč popustljivi, saj menijo, da je njihov otrok še premajhen za določeno opravilo oziroma aktivnost. Tako starši, kot tudi vzgojitelji v vrtcu se bojijo za varnost otrok, vendar jim kljub temu omogočijo samostojno gibanje. Starši otrok, ki ne obiskujejo vrtca pogosto preveč posegajo v otroško igro in s tem zavirajo otroka, da bi sam prišel do rešitve. Ugotovili smo tudi, da so otroci, ki obiskujejo vrtec bolj samostojni pri vsakodnevnih opravilih in da se vzgojiteljice v vrtcu poslužujejo dobrih metod, za spodbujanje otroke k samostojnosti. Rezultati so lahko uporabni za izobraževanje staršev o zmožnostih otrok in primernem spodbujanju njihove samostojnosti.
Ključne besede: predšolski otrok, samostojnost, spodbujanje, vzgoja, razvojne faze in mejniki
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 3675; Prenosov: 162
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: državno tožilstvo, izvršilna oblast, samostojnost, učinkovitost, uspešnost, sodišče, policija, kazenski postopek
Objavljeno v ReVIS: 03.08.2018; Ogledov: 3705; Prenosov: 150
Celotno besedilo (816,77 KB)