Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Socialno varstveni prejemki in načela socialne varnosti
Tanja Zupan Voler, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna država, socialna varnost, socialno varstvo, socialni transferji
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 3075; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
Vpliv ekonomske krize na socialno varnost in človekovo dostojanstvo
Tadeja Jamšek, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ekonomska kriza, socialna varnost, človekovo dostojanstvo, ustavna pravica, pravna država
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 2359; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

3.
Pravice otrok, obolelih za rakom
Maja Gergič, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otroci, oboleli za rakom, otroci s posebnimi potrebami, socialna država, izobraževanje
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 2103; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

4.
Načelo socialne države v slovenski ustavni ureditvi
Tea Kolar, 2010

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna država, načelo socialne države
Objavljeno: 27.07.2018; Ogledov: 2542; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

5.
6.
7.
8.
Ekonomske in socialne pravice v slovenski ustavnosodni praksi
Zala Koren, 2018

Opis: Ekonomske in socialne pravice so pravice pozitivnega statusa. Zato zahtevajo aktivno dejavnost na področju zagotavljanja in uresničevanja pravic in tudi njihovega varstva. Ekonomske pravice zagotavljajo posamezniku pravico do lastnine, pravico do dedovanja in pravico do proste izbire zaposlitve. Gre za zagotavljanje premoženjske varnosti in svobode. Socialne pravice pa naj bi zagotavljale vsaj možnosti za preživetje, še raje pa dostojno življenje vsakega posameznika. Socialne pravice ščitijo predvsem tiste najbolj ranljive skupine prebivalstva (invalidi, brezposelni). Ekonomske in socialne pravice so varovane na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni. Kljub široki ureditvi pa še vedno prihaja do kršitev ekonomskih in socialnih pravic. Pri njihovem varstvu ima izjemno pomembno vlogo Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki odloča o ustavnosti zakonov in drugih predpisov, ki urejajo pravice, in ščiti posameznike, ko pride do kršitve njihovih pravic. S tem nastaja sodna praksa, v kateri sodišče dodatno razlaga Ustavo, oblikuje načela, zapolnjuje pravne praznine itd. Cilj naloge je prikazati ureditev, varstvo in vsebino ekonomskih in socialnih pravic skozi ustavnosodno prakso Slovenije. Za doseganje ciljev je uporabljena deskriptivna metoda, s pomočjo katere je opisan teoretični del naloge. Uporabljena je tudi raziskovalna metoda s poudarkom na preučevanju ustavnosodne prakse.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialne pravice, ekonomske pravice, socialna država, sodna praksa, človekove pravice, ustavno pravo
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 5443; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

9.
10.
Socialna država v primežu med aktivno državo in tržno konkurenco
Matevž Kirbus, 2020

Opis: Cilj magistrskega dela je predstaviti odnos med socialno državo, njeno aktivno funkcijo in tržno konkurenco. Magistrsko delo pri raziskovanju obravnavane teme uporablja interdisciplinarni pristop, ki združuje področje prava, politične ekonomije, antropologije, zgodovine in sociologije. V prvem delu so razčlenjeni trije temeljni pojmi, ki izhajajo iz naslova. Predstavljena je normativna pravna ureditev ekonomskih in socialnih pravic tako na nacionalni kot tudi na regionalni in mednarodni ravni. Aktivna funkcija države je predstavljena ozko in širše. Ožja opredelitev aktivne države se nanaša na aktivne politike zaposlovanja, medtem ko širša definicija zaobjema pozitivne obveznosti države in relevantno sodno prakso Ustavnega sodišča. Predstavljeni so tudi različni modeli socialne države in lastnosti vsakega izmed njih. Tržno konkurenco magistrsko delo obravnava skozi glavne ekonomske teorije. Posebno pozornost delo namenja notranjim in zunanjim pritiskom na socialno državo, skozi katere prikaže odnos socialne države do aktivne funkcije države in tržne konkurence. Notranje pritiske obravnava kot družbene spremembe v zahodnem modelu družbe, zlasti skozi demografske spremembe in posledice, ki jih te spremembe prinašajo za različne modele socialne države. Zunanji pritiski so predstavljeni z globalizacijo in evropsko integracijo, ki od nacionalne države zahtevata, da se odpoveduje delu svoje tradicionalne suverenosti in avtonomije. Preko zunanjih in notranjih pritiskov so izpeljane posledice za socialno državo. Kot glavna posledica notranjih pritiskov se kaže dualizacija družbe in trga delovne sile, medtem ko so glavne posledice zunanjih pritiskov predstavljene skozi sodno prakso Sodišča Evropske unije. Odnos med socialno državo in tržno konkurenco je na koncu predstavljen na primeru medkrajevnih avtobusnih prevozov v Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna država, aktivna država, tržna konkurenca, trg dela, dualizacija trga dela
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 997; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh