1. POMEN DRŽAVNIH POMOČI NA ZAPOSLOVANJE INVALIDOVMaja Đurić, 2024, ni določena Opis: V magistrski nalogi smo preučevali vpliv državnih pomoči na zaposlovanje invalidov v Republiki Sloveniji. Analizirali smo, kako subvencije vplivajo na zaposlitvene možnosti, prilagoditve delovnih mest in socialno vključenost invalidov. Namen raziskave je bil ovrednotiti, kako državne intervencije prispevajo k boljši kakovosti življenja invalidov ter k večji pravičnosti in enakopravnosti v družbi. Izvedli smo analizo podatkov o zaposlenosti invalidov, pridobljenih iz nacionalnih statističnih baz, ter kvalitativno analizo na podlagi intervjujev z vodstvenim ter strokovnim kadrom, ki so zaposleni v invalidskih podjetjih. Prav tako smo preučili in analizirali relevantno zakonodajo ter izvedli primerjalno analizo podatkov pred in po uvedbi zakonodajnih sprememb, ki urejajo državne pomoči. Analiza je pokazala, da državne pomoči pozitivno vplivajo na povečanje števila zaposlenih invalidov, izboljšanje prilagojenosti delovnih mest in višjo stopnjo socialne vključenosti invalidov. Ugotovili smo, da subvencije pomagajo pri ohranjanju obstoječih delovnih mest za invalide in pri ustvarjanju novih priložnosti, ki so prilagojene njihovim sposobnostim. Hkrati smo pokazali, da imajo invalidska podjetja izreden družbeni pomen, ravno tako zahvaljujoč državnim pomočem, kar dokazuje tudi predstavitev Invalidskega podjetja Pošte Slovenije, ki zaposluje več kot 330 invalidov in je skozi svoj obstoj upravičilo primer dobre prakse na področju zaposlovanja invalidov ter prilagajanja delovnih mest. Državne pomoči so se izkazale za ključni mehanizem pri izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev invalidov v Sloveniji. Financiranje iz državnih virov omogoča potrebne prilagoditve na delovnih mestih, spodbuja integracijo invalidov v delovno okolje ter prispeva k njihovi socialni in ekonomski vključenosti. Raziskava podčrtava nujnost nadaljnjega financiranja in razširitve programov državnih pomoči ter prilagajanja politik za nadaljnjo podporo zaposlovanju invalidov.
Ključne besede: invalidi, državna pomoč, socialna vključenost, invalidska podjetja, zakonodaja, prilagajanje delovnih mest
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2025; Ogledov: 400; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,87 MB) |
2. Svetovni prvaki v promociji : kako zgraditi močno ekipo za promocijo na socialnih omrežjihAna Vidic Kostevc, Hana Cerovšek, Megi Lopuh, 2024, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Opis: Priročnik "Svetovni prvaki v promociji: Kako zgraditi močno ekipo za promocijo na socialnih omrežjih" ponuja celovit pregled ključnih vlog, odgovornosti in kompetenc, potrebnih za učinkovito delovanje promocijske ekipe.
Prvi del priročnika se osredotoča na organizacijsko strukturo ekipe. Podrobno opisuje vloge ključnih članov, kot so manager promocije, kreativni direktor, specialist za digitalni marketing, tekstopisec, fotograf in grafični oblikovalec, ter pojasnjuje njihove odgovornosti in medsebojno povezanost pri uspešni izvedbi promocijskih kampanj.
Drugi del priročnika vključuje intervjuje s tremi uspešnimi podjetji, ki se ukvarjajo z oglaševanjem in promocijo na družbenih omrežjih. Ti vpogledi ponujajo dragocene izkušnje in praktične primere, kako zgraditi in voditi visokozmogljive ekipe za promocijo.
Takšen priročnik je ključnega pomena za vzpostavitev jasnih pričakovanj, spodbujanje timskega dela in utrjevanje profesionalnih standardov v hitro razvijajočem se okolju oglaševalske industrije.
Ključne besede: socialna omrežja, družbena omrežja, promocija, manager promocije, kreativni direktor, specialist za digitalni marketing, tekstopisec, fotograf, grafični oblikovalec, priročniki
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2025; Ogledov: 379; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1012,17 KB) |
3. Primerjava trga dela v Sloveniji in Združenih državah Amerike : magistrsko deloSandra Peternelj, 2024, magistrsko delo Opis: V okviru magistrske raziskave smo izvedli primerjalno analizo trgov dela in identificirali ključne značilnosti, po katerih se trga dela v Sloveniji in ZDA razlikujeta ali sta si podobna. Osrednji cilj raziskave je bil identificirati in razumeti ključne razlike ter podobnosti med obema tržnima sistemoma ter analizirati vplive teh razlik na ekonomsko in socialno strukturo obeh držav. Analiza temelji na obsežni paleti indikatorjev trga dela, vključno s stopnjo zaposlenosti, strukturo zaposlovanja, brezposelnostjo, delovno politiko in socialno varnostjo. V uvodnem delu raziskave smo predstavili metodološki okvir, ki temelji na uporabi podatkov iz različnih baz, vključno z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, Eurostatom in U.S. Bureau of Labor Statistics. Primerjalna analiza razkriva izrazite razlike v regulaciji trga dela, kjer ZDA zagotavljajo večjo fleksibilnost delodajalcem, medtem ko v Sloveniji prevladujejo strožji zakoni o delovnih razmerjih, ki nudijo boljše varstvo pravic delavcev. Osrednji del naloge se osredotoča na analizo vpliva tehnološkega razvoja in globalizacije, ki krojita tržne trende in zaposlitvene možnosti v obeh državah. Posebna pozornost je posvečena vplivu pandemije COVID-19 na trge dela, kar je v obeh državah sprožilo različne ekonomske in socialne posledice. Rezultati raziskave osvetljujejo, kako politične odločitve in ekonomska politika oblikujejo trg dela v Sloveniji in ZDA. Medtem ko ZDA ponujajo večjo delovno mobilnost in višje dohodke, Slovenija zagotavlja boljšo socialno zaščito zaposlenih in manjše razlike v dohodkih med prebivalstvom. Zaključni del magistrske naloge opisuje, kako lahko razumevanje teh razlik prispeva k oblikovanju politik, ki bi spodbudile pozitivne spremembe na trgu dela v obeh državah. Ta del raziskave poudarja pomen prilagoditve delovnih politik na podlagi specifičnih ekonomskih in socialnih kontekstov, ki prevladujejo v posameznih državah.
Ključne besede: trg dela, brezposelnost, zaposlenost, pravice delavcev, socialna varnost, Covid19, zakonodaja o delovnem pravu
Objavljeno v ReVIS: 04.12.2024; Ogledov: 591; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,54 MB) |
4. Vpliv socialne problematike na zdravstveno pismenost pacientovTanja Udovč, 2024, ni določena Opis: POVZETEK
Izhodišča: Socialna problematika in zdravstvena pismenost sta pomembno medsebojno povezani temi, ki vplivata na zdravje in dobrobit posameznikov ter družbe kot celote. Zdravstvena pismenost je pomemben dejavnik zdravja in dobrega počutja v celotnem življenjskem obdobju. Za izboljšanje zdravstvene pismenosti je treba obravnavati neenakosti v zdravju s proučevanjem različnih sociodemografskih dejavnikov v celotnem prebivalstvu. Zdravstvena pismenost je ključna za izboljšanje zdravja prebivalstva, zmanjšanje neenakosti v zdravju in povečanje učinkovitosti zdravstvenega sistema. Sposobnost razumevanja zdravstvenih informacij omogoča posameznikom boljše upravljanje lastnega zdravja, večjo verjetnost upoštevanja preventivnih ukrepov in boljše spoštovanje zdravstvenih priporočil. Namen raziskave je bil proučiti stanje zdravstvene pismenosti v občini Radeče ter vpliv socialne problematike na zdravstveno pismenost.
Metode: Uporabili smo opisno metodo dela s kvantitativnim raziskovalnim pristopom. Podatki so bili zbrani s pomočjo tehnike anketiranja. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani podatki iz primarnih in sekundarnih virov. Za pridobivanje sekundarnih podatkov pa smo s pomočjo pregleda domače in tuje znanstvene in strokovne literature uporabili spletne vire ter podatkovne baze COBISS, PUBMED in CINAHL. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo programa SPSS, uporabljeni pa so bili frekvenčna statistika, opisna statistika in HI-
kvadrat test za preverjanje hipotez. V raziskavi so sodelovali 504 občani Radeč.
Rezultati: Ugotovili smo, da so prebivalci občine Radeče dobro zdravstveno pismeni. Najmanj težav zaznavajo na področju zdravstvenega varstva in skoraj vsak četrti anketiranec se sooča s problematično ali nezadostno zdravstveno pismenostjo. Področje z najnižjo oceno je bilo preprečevanje bolezni. Pri starosti in spolu smo ugotovili, da ni bilo statistično značilnih razlik med posameznimi skupinami. Ugotovili smo tudi, da so bile nižje ravni zdravstvene pismenosti povezane z izobrazbo, dohodkom, zdravstvenim stanjem in osamljenostjo. Naše ugotovitve
kažejo, da imajo osebe, ki niso osamljene, ustreznejšo stopnjo zdravstvene pismenosti. Izsledki raziskave so predložili izhodiščne podatke o zdravstveni pismenosti in dokaze, ki kažejo na morebitna področja posredovanja.
Razprava: Pomembno je, da priznamo zdravstveno pismenost kot osebno in družbeno dobrino, ki jo lahko izboljšamo s strategijami, financiranjem in praktičnimi ukrepi. Zagotoviti moramo razumljive informacije, dostopne vsem bolnikom, ne glede na stopnjo njihove pismenosti in izobrazbe ter socialno-ekonomski status. Za zbiranje natančnih, pomembnih informacij je pomembno okolje, v katerem jih posamezniki zbirajo. Dobro sodelovanje med zdravstveno službo, mediji in skupnostjo lahko olajša zbiranje pomembnih informacij za zdravje.
Ključne besede: socialna problematika, zdravstvena pismenost, pacient, zdravje
Objavljeno v ReVIS: 23.11.2024; Ogledov: 531; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,49 MB) |
5. Vpliv Zakona za urejanje položaja študentov na pravico do državne štipendije : magistrsko deloNaila Sinanović, 2024, magistrsko delo Opis: V tem magistrskem delu je obravnavan vpliv Zakona za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-1), sprejetega maja 2022, na pravico do državne štipendije v Sloveniji. Osredotočili smo se na analizo sprememb, ki jih je zakon uvedel, in njihov vpliv na dohodkovni položaj štipendistov. Uvodoma se postavlja v širši kontekst vloga Slovenije kot socialne države, ki zagotavlja socialno varnost preko mreže socialnovarstvenih zavodov, med katerimi imajo centri za socialno delo (CSD) ključno vlogo pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev. Pred sprejetjem ZUPŠ-1 so bili štipendisti, ki so opravljali študentsko delo, pogosto prikrajšani za državno štipendijo zaradi preseganja dohodkovnega cenzusa. ZUPŠ-1 je to spremenil z izvzetjem dohodkov iz študentskega dela do višine 100 % bruto minimalne plače in uvedbo dveh dodatnih dohodkovnih razredov. Raziskovalni del se osredotoča na praktično preverjanje, kako so te spremembe vplivale na štipendiste. Z uporabo metode analize, primerjave in pregleda razpoložljivih podatkov ocenjujemo vpliv ZUPŠ-1 na dohodkovni položaj štipendistov. Delo se zaključuje z ugotovitvijo, da je ZUPŠ-1 korak v pravo smer pri izboljšanju štipendijske politike v Sloveniji, vendar obstaja prostor za nadaljnje izboljšave, zlasti v smislu usklajevanja različnih vrst štipendij in zagotavljanja pravočasnega odločanja o vlogah.
Ključne besede: Zakon za urejanje položaja študentov, državna štipendija, socialna varnost študentov, upravni postopek, dohodkovni razredi, pravice iz javnih sredstev
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2024; Ogledov: 549; Prenosov: 24
Celotno besedilo (2,25 MB) |
6. POVEZANOST UPORABE SOCIALNIH OMREŽIJ S SAMOSPOŠTOVANJEMŠpela Klemenčič, 2024, ni določena Opis: Diplomsko delo se osredotoča na odnos med količino uporabe socialnih omrežij in samospoštovanjem mladostnikov ter odraslih. Skozi raziskavo smo preučevali različne vidike samospoštovanja, vključno z emocionalnim, s telesnim, socialnim in z generalnim jazom, ter primerjali rezultate med moškimi in ženskami. Zbiranje podatkov je potekalo preko spletne ankete v kateri je sodelovalo 76 žensk in 35 moških, starih med 18 in 40 let, ter 80 žensk in 32 moških, mlajših od 18 let. Izsledki kažejo, da ženske v povprečju preživijo več časa na socialnih omrežjih kot moški, kar je povezano s šibkejšim emocionalnim, telesnim in generalnim jazom, ne glede na starost. Ženske namreč pogosteje uporabljajo socialna omrežja in iščejo več pozornosti ter potrditve od drugih, zato so bolj dovzetne za vpliv vsebin na socialnih omrežjih na njihove emocije ter so bolj nagnjene k primerjavi z drugimi, kar vpliva na šibkejši telesni in generalni jaz. Pri odraslih ženskah je opaziti tudi šibkejši socialni jaz v primerjavi z moškimi, kar pri mladostnikih ni zaznano, verjetno zaradi narave postavk lestvice socialnega jaza. Razlike med spoloma na emocionalnem, telesnem, socialnem in generalnem jazu pri odraslih izginejo, ko upoštevamo čas uporabe socialnih omrežij, kar pomeni, da je količina časa na socialnih omrežjih pomembnejša od spola. Pomembne razlike med odraslimi in mladostniki v telesnem, emocionalnem, socialnem in generalnem jazu nismo uspeli dokazat, verjetno zato ker razlika med povprečno starostjo mladostnikov in odraslih udeležencev ni tako velika, da bi lahko opravičili generacijsko razliko.
Ključne besede: socialna omrežja, samospoštovanje, spol, odrasli, mladostniki
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2024; Ogledov: 706; Prenosov: 19
Celotno besedilo (621,70 KB) |
7. Razvoj pametnih mest : magistrsko deloTeja Cerar, 2024, magistrsko delo Opis: Razvoj pametnih mest je postal osrednja točka v razpravah o urbanem razvoju, pri čemer so se v zadnjih letih pojavila ključna spoznanja. Ta digitalno izboljšana mesta hitro prehajajo iz koncepta v realnost. Kot katalizator je služila pandemija covida-19, ki je poudarila nepogrešljivo vlogo digitalnih tehnologij v urbanih okoljih. Mesta po vsem svetu so se odzvala s hitrim sledenjem integracije pametnih tehnologij, od brezstičnih plačilnih sistemov do digitalnega spremljanja zdravja, zagotavljanja kontinuitete osnovnih storitev ter omogočanja dela in učenja na daljavo. Vendar preobrazba v pametno mesto presega zgolj prevzem tehnologije. Potreben je celosten, sodelovalen pristop. Za uspešna pametna mesta je značilno močno sodelovanje med različnimi deležniki, vključno z vladnimi organi, zasebnim sektorjem in državljani. Takšne sinergije so, kot je poudaril Svetovni gospodarski forum, temelj za ustvarjanje javno-zasebnih partnerstev, spodbujanje sodelovanja državljanov in zagotavljanje ravnovesja med tehnološkim napredkom ter družbeno in okoljsko trajnostjo. Ključ do razvoja pametnega mesta so podatki. Zmožnost izkoriščanja ogromnih količin podatkov lahko spremeni procese odločanja, optimizira javne storitve in dvigne kakovost življenja prebivalcev. Vendar ta model, ki temelji na podatkih, predstavlja izzive, zlasti glede upravljanja podatkov, zasebnosti in varnosti. Enako ključen je poudarek na socialni vključenosti in enakosti. Ker postajajo mesta bolj tehnološko integrirana, obstaja potencialno tveganje poglabljanja socialno-ekonomskih neravnovesij. Proaktivni ukrepi, ki se osredotočajo na digitalno vključenost, cenovno dostopna stanovanja in univerzalni dostop do storitev, so nujni za zagotavljanje enakomernega urbanega razvoja. Z gospodarskega vidika pametna mesta obljubljajo izboljšan življenjski standard, učinkovito infrastrukturo in potencialno povečanje vrednosti nepremičnin. Lahko pritegnejo podjetja in spodbudijo gospodarsko rast. Vendar je razmerje med pobudami pametnih mest in ekonomskimi kazalniki, kot so vrednosti nepremičnin, zapleteno, nanj vplivajo različni dejavniki, od vrst tehnologije do tržnih razmer. V svojem bistvu pot do pametnega mesta zahteva skrbno načrtovanje, sodelovanje in zavezanost k izkoriščanju tehnologije za celostno izboljšanje mest.
Ključne besede: pametna mesta, digitalne tehnologije, sodelovanje, upravljanje podatkov, socialna vključenost, gospodarska rast, javno-zasebna partnerstva, urbani razvoj
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 866; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,17 MB) |
8. |
9. Razpoložljivi dohodek družine z vidika davčne, družinske in socialne politike : magistrsko deloKlara Krnc Ambrožič, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Razpoložljivi dohodek družine z vidika davčne, družinske in socialne politike smo obravnavali sistem dohodnine in sistema družinskih ter socialnih transferjev v Republiki Sloveniji. Namen dela je ugotoviti vpliv posrednih in neposrednih transferjev na razpoložljivi dohodek družine. Raziskovalno delo smo razdelili na teoretični in analitični del, pri čemer smo v teoretičnem delu podali glavne značilnosti obravnavanih sistemov. V analitičnem delu smo analizirali vpliv tako posrednih kot tudi neposrednih transferjev na družinski proračun, za kar smo uporabili matematično metodo. Pri pisanju dela smo nadalje uporabili opisno, normativno in razlagalno metodo. Uporabljene so bile tudi metoda komplikacije, analize in sinteze. Raziskali smo, kakšne pravice iz naslova tako neposrednih kot tudi posrednih transferjev lahko uveljavljajo družine v Republiki Sloveniji, kakšni so pogoji do upravičenosti le-teh, ter kaj upravičenec prejme s posamezno pravico. Odgovorili smo na zastavljeni raziskovalni vprašanji in izračunali višino vseh transferjev, ki jih prejme posamezna družina. Ugotovili smo, da transferji tako posredni kot tudi neposredni vplivajo na dvig razpoložljivih dohodkov v družinah. Nadalje smo ugotovili, da je v RS dobro poskrbljeno za socialno ogrožene družine. Ugotovili smo, da bo dvig splošne davčne olajšave vplival na višino družinskega proračuna v družinah, kjer razpolagajo z lastnimi dohodki, vendar neenakomerno glede na višino dohodkov in bo v nekaterih družinah pomenil celo znižanje njihovega družinskega proračuna. Magistrsko delo ponuja odgovore na vprašanja, s katerimi se srečujejo družine ob uveljavljanju pravic do transferjev iz javnih sredstev. Rezultate raziskovanja bi lahko uporabili tudi za dodatno ozaveščanje družbe, saj mnogo upravičencev ne pozna vseh pravic, ki jim jih sistem transferjev omogoča. Rezultati raziskovanja bodo v pomoč pri razjasniti morebitnih pomislekov in dilem grede ustreznosti posrednih in neposrednih transferjev, ki jih država nameni družinam. Nadalje bi bila raziskava lahko v pomoč tudi pri razmisleku o konceptu socialne države.
Ključne besede: družinski proračun, posredni transferji, neposredni transferji, davčna politika, družinska politika, socialna politika
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 1265; Prenosov: 63
Celotno besedilo (2,07 MB) |
10. Socialna aktivacija kot priložnost za ponovno vključitev prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela : magistrsko deloAna Delišimunović, 2023, magistrsko delo Opis: Socialna aktivacija obravnava zelo aktualno problematiko naraščanja dolgotrajne brezposelnosti, ki je značilna tako za slovenski kot evropski trg dela. Na ravni Evropske unije so bile sprejete različne strategije za aktivno vključevanje dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela. V magistrski nalogi smo analizirali domačo in tujo strokovno literaturo s področja socialne varnosti, položaja dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči ter ukrepov, katerih so se pri reševanju težav na področju zmanjševanja dolgotrajne brezposelnosti posluževale Slovenija, Irska, Nizozemska in Norveška. Osnovni cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšne so razlike v zagotavljanju socialne varnosti preko sistemov socialnih pomoči osebam, ki so dalj časa oddaljene od trga dela v Sloveniji, na Nizozemskem, Norveškem in Irskem. Obravnavane države so s socialno aktivacijskimi programi pomagale različnim ciljnim skupinam, ki so najbolj oddaljene od trga dela. V Sloveniji so v okviru pilotnega projekta socialne aktivacije, ki poteka od leta 2017 pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ciljna skupina dolgotrajno brezposelne osebe in dolgotrajni prejemniki denarne socialne pomoči. Cilj projekta je povečati socialno vključenost, opolnomočenje in motiviranje udeleženih za zaposlitev. Raziskali smo tudi primere dobrih praks programov socialne aktivacije v ostalih obravnavanih evropskih državah. Na Irskem so bili ustanovljeni lokalni skupnostni razvojni programi, ki so se izvajali preko lokalnih razvojnih podjetij. Na Norveškem so v okviru Norveške uprave za delo in socialno skrbstvo združili socialnovarstvene službe, zavod za zaposlovanje in nacionalno zavarovalno službo. Socialna aktivacija na Nizozemskem pa je potekala kot večnivojski proces, ki naj bi omogočil napredovanje uporabnikov po šeststopenjski integracijski lestvici. Raziskava je uporabna, ker prikazuje primerjavo štirih držav in izvedbo socialne aktivacije v posamezni državi. Ključna omejitev programov socialne aktivacije tako v Sloveniji kot v ostalih obravnavanih državah se nam zdi, da je ta, da države niso v zadostni meri razvile sistemskih rešitev za prehod udeležencev v raznovrstne oblike zaposlitev.
Ključne besede: socialna aktivacija, socialna izključenost, denarna pomoč, brezposelnost, socialna varnost
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 1395; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,53 MB) |
