Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zmanjševanje stigme do oseb z duševnimi motnjami v zdravstveni negi
Urša Matoh, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stigmatizacija, duševne motnje, promocija duševnega zdravja
Objavljeno: 15.01.2018; Ogledov: 3419; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (833,33 KB)

2.
Medikalizacija duševnih bolezni
Blazhe Yovanov, 2018

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stigmatizacija, prekomerno diagnosticiranje, posledice medikalizacije, psihiatrična zdravstvena nega
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 2481; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (485,31 KB)

3.
4.
Razumevanje in stigmatiziranje samomorilnosti med mladimi v Sloveniji
Aleš Vrtovec, 2018

Opis: V Sloveniji je samomor zelo pogosta oblika smrti. V letu 2017 si je življenje vzelo 411 ljudi, kar je štirikrat več ljudi, kot jih je umrlo v prometnih nesrečah. Številka je dodatno skrb vzbujajoča, če vemo, da samomor prizadene v povprečju šest ljudi, ki so pokojnemu blizu. Kljub temu se v javnosti o samomorilnosti ne govori veliko. Lahko rečemo, da je samomorilnost stigmatizirana tematika. Velikokrat se stigmatizira že iskanje strokovne pomoči ob soočanju s psihičnimi težavami. Stigmatizira se tudi svojce ljudi, ki so storili samomor. Začetek osveščanja o problematiki samomorilnosti bi moral obstajati že med mladostniki. V diplomski nalogi preverjamo, kakšno sta poznavanje in razumevanje samomorilnosti med mladimi v Sloveniji od 15. do 25. leta starosti. Prav tako smo preverili, v kolikšni meri je prisotna stigma do samomorilnosti svojcev in oseb, ki iščejo pomoč v duševnih stiskah, predvsem ko se soočajo s suicidalnimi mislimi, ali je njihov klic slišan. Zanimalo nas je tudi, kakšen je odnos mladih do iskanja strokovne psiho-socialne pomoči in kakšen pogled imajo do sistemskih rešitev države. Ugotovili smo, da so mladi slabo osveščeni o problematiki samomorilnosti, čeprav bi si želeli o tem imeti več znanja. Kljub želji pomagati samomorilno ogroženim ljudem je še vedno opaziti pojav stigme do tega področja in do iskanja pomoči v primeru čustvenih težav. Rezultati kažejo, da je treba narediti še veliko na izobraževanju in destigmatizaciji mladih od področja samomorilnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: samomorilnost, mladi, osveščenost, stigmatizacija, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 782; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1013,42 KB)

5.
Opredelitev doživljanja varnosti in doživljanja svobode pri brezdomcih in analiza njune medsebojne povezave
Anja Medved, 2020

Opis: Doživljanje varnosti in svobode sta psihološki potrebi vsakega posameznika in tesno povezani z duševnim zdravjem. Magistrska naloga predstavlja področje doživljanja varnosti in svobode ter analizira njuno medsebojno povezavo pri posebni družbeni marginalni skupini prebivalstva, to je pri brezdomcih, ki so nastanjeni v zavetišču za brezdomce. Zgodovina potrjuje, da so brezdomci vseskozi prisotni v našem okolju. Brezdomstvo ni nov pojav. Problematika brezdomstva je vseskozi prisotna, zato smo v okviru raziskave ugotavljali, kako varni in svobodni se počutijo brezdomci v okoliščinah, v katerih so se znašli, in kako sta pri tej populaciji medsebojno povezana občutek varnosti in svobode. V raziskavi smo z uporabo kvalitativne metodologije analizirali dejavnike, ki pomembno vplivajo na doživljanje obeh občutkov pri brezdomcih. Anonimno smo intervjuvali deset oseb, osem moških in dve ženski v starosti od 34 do 78 let. Vsi intervjuvani so v zavetišču nameščeni od najmanj 6 mesecev do največ 16 let. Z uporabo polstrukturiranih intervjujev smo dobili vpogled v zgodbe brezdomcev in v njihova življenja. Zanimala so nas vprašanja glede doživljanja varnosti in svobode in s kakšnimi vprašanji in stiskami se srečujejo brezdomci. Dobili smo vpogled, kako urejeno je njihovo življenje v inštituciji, v kateri so nameščeni, in kaj jim zavetišče nudi. Z raziskavo smo se približali tej posebni marginalni družbeni skupini prebivalstva in skozi oči novinarke, ki se je prijazno odzvala na sodelovanje z nami, dobili tudi vpogled, kako na brezdomstvo in brezdomce gleda tako širša javnost tudi sami brezdomci. Z raziskavo in predstavitvijo ugotovitev želimo približati brezdomstvo širši javnosti in destigmatizirati to ranljivo populacijo ter posredovati pridobljene rezultate tistim, ki delajo s to ranljivo populacijo za boljše razumevanje le-te. Naloga nagovarja bralca, da ozavesti in morda spremeni odnos do brezdomstva, da se vsi skupaj potrudimo in olajšamo brezdomnim posameznikom prestop iz skrajnega dna v nekoliko lepši jutri.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna izključenost, stigmatizacija, predsodki, zavetišča, brezdomci, varnost, svoboda, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1879; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

6.
STIGMA DEBELOSTI
Ana Rameša, 2023

Opis: V sodobnih zahodnih družbah je lepotni ideal vitkost. Vse, kar je povezano z debelostjo, ima negativno konotacijo. Debeli ljudje so podvrženi stigmatizaciji, ki se kaže v obliki negativnih stereotipov, predsodkov in diskriminacije. Stigmatizacija pogosto izvira iz napačnega prepričanja, da je debelost posledica neustreznega življenjskega sloga in ne kompleksna bolezen. Na tem prepričanju temelji pogost predsodek, da so debeli ljudje leni. Stigmatizirani ljudje občutijo psihološke, socialne in telesne posledice. Prav stigma debelosti je tista, zaradi katere so pogosto ujeti v začarani krog debelosti. Stigmatizacija se pojavlja tako na ravni osebnih odnosov kot sistemsko, npr. v zdravstvenih ustanovah, šolah in na delovnih mestih, nenazadnje se širi tudi prek medijev. Mnoge raziskave kažejo, da so debeli posamezniki največkrat stigmatizirani s strani oseb z normalno telesno težo, ki jim pripisujejo negativne lastnosti, pri čemer prihaja do razlik med spoloma. Nekatere raziskave nakazujejo, da imajo ženske običajno bolj negativna stališča do debelosti kot moški, so bolj obremenjene z zunanjostjo in imajo večji strah pred pridobivanjem telesne teže, tudi če imajo normalno telesno težo. V naši diplomski nalogi smo opravili raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti, ali odrasle ženske z normalno telesno težo stigmatizirajo debele ljudi oz. jim na podlagi njihovega videza pripisujejo negativne lastnosti. S pomočjo metode fokusnih skupin smo pri ženskah z normalno telesno težo raziskovali njihov odnos in percepcijo debelosti; zanimalo nas je, ali mislijo, da so debeli ljudje leni, manj inteligentni in neprivlačni. Ugotovili smo, da je večina udeleženk mnenja, da so debeli ljudje leni in neprivlačni, niso se pa strinjale s trditvijo, da so manj inteligentni. Skozi analizo njihovih odgovorov smo našli elemente negativnega stereotipiziranja, predsodkov in diskriminacije. Prišli smo do sklepa, da zmanjšanje stigme debelosti zahteva širše ozaveščanje, izobraževanje in spremembe v družbi ter podali konkretne predloge za destigmatizacijo in nadaljnje raziskave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: debelost, stigmatizacija, stereotipi, predsodki, diskriminacija
Objavljeno: 14.11.2023; Ogledov: 308; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh