Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 94
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
IZGORELOST IN TELESNA SIMPTOMATIKA MED ŽENSKAMI
Maruša Trdin, 2024, ni določena

Opis: V vsakodnevnih življenjskih izzivih se je skoraj nemogoče izogniti stresu. Stres nam omogoča, da se prilagodimo različnim življenjskim situacijam. Pomembno je prepoznati razlike med dobrim in slabim stresom ter stresom, ki traja daljše časovno obdobje in vodi v stanje izgorelosti. Na izgorelost lahko vplivajo delo, osebnostne značilnosti, življenjski slog ipd. Telo nas opozarja z znaki, da je treba nekaj spremeniti. Pogosto se pred nastopom izgorelosti osebe v tej fazi še bolj usmerijo v delo in so storilnostno naravnave. V tej fazi lahko telesna simptomatika povsem izgine in oseba misli, da je konec njenih težav. Pogosto pa je to zgolj faza, ki privede do globljih zapletov. Kasneje se lahko pokažejo težave na kognitivnem področju. Oseba lahko začne izgubljati spomin, postaja izjemno utrujena in neproduktivna. Iz prve faze izgorelosti se simptomi začnejo poglabljati. Pomembno je prepoznati napredek simptomatike in v tej fazi poiskati pomoč (zdravnik), da ne pride do zadnje faze izgorelosti, v kateri se pojavljajo simptomi porušenega imunskega sistema, tresavice, izgube zavesti. Naš namen diplomskega dela je bil predstaviti telesno simptomatiko širši populaciji. Pri kvalitativnem raziskovalnem delu smo vključili sedem intervjuvank, ki so v preteklosti dobile diagnozo izgorelosti. Iz empiričnega dela smo ugotovili, s kakšno telesno simptomatiko so se intervjuvanke v obdobju izgorelost srečale in da se je telesna simptomatika med zdravljenjem spreminjala. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so intervjuvanke pred diagnozo izgorelosti imele telesne simptome, ki so kazali na neravnovesje v telesu. Zaradi živosti in individualnost vsake posameznice je bilo ugotovljeno, da se je telesna simptomatika glede na potek bolezni spreminjala in jo je bilo težko opredeliti glede na stopanje izgorelosti, za kar bi bilo potrebno nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: izgorelost, stres, telesna simptomatika, ženske, spremembe
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2024; Ogledov: 276; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
Vpliv stresa na zadovoljstvo pri delu : diplomska naloga
Rok Lobe, 2024, diplomsko delo

Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu, zadovoljstvo zaposlenih, organizacija, absentizem, zaposleni, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 22.07.2024; Ogledov: 371; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

3.
4.
5.
Izgorelost vodij na delovnem mestu : magistrska naloga
Simona Pavlin Repovž, 2024, magistrsko delo

Ključne besede: deloholiki, delovno mesto, izgorelost, organizacija, perfekcionizem, stres
Objavljeno v ReVIS: 22.07.2024; Ogledov: 337; Prenosov: 0

6.
7.
8.
ČUSTVENA STABILNOST ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V URGENTNI DEJAVNOSTI
Izidor Hotko, 2024, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Čustveno stabilen zdravstveni delavec je manj dovzeten za doživljanje negativnih čustev. Svoje delo opravlja bolj kakovostno in celovito, čustveno neravnovesje pa vodi v napake pri delu in s tem škoduje tako pacientu kot tudi delovni organizaciji. Namen naše raziskave je raziskati čustveno stabilnost med zdravstvenimi delavci v urgentni dejavnosti. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela smo s tehniko anketiranja zbrali podatke, ki smo jih nato strukturirali in analizirali, za teoretični del pa uporabili sekundarne vire, pridobljene s pomočjo pregleda strokovne in znanstvene literature. V raziskavi je sodelovalo 92 zaposlenih delavcev v zdravstveni negi s srednješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo. Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica anketirancev (55 %; 50) lahko obvlada stres na delovnem mestu. Izgorelost na delovnem mestu je občutila večina anketirancev (61 %; 56). Menimo, da je zaradi pomanjkanja možnosti pogovora s strokovnim osebjem v organizaciji večina zdravstvenih delavcev iz tega razloga že morala koristiti bolniški stalež. Pogovor s sodelavci in/ali nadrejenimi je zelo koristen in zdravstvenim delavcem pomaga pri obvladovanju svojih čustev. Organizacije premalo zagotavljajo dodatna usposabljanja na temo obvladovanja stresa in čustev v urgentni dejavnosti, kar se izvaja, pa ni zadovoljivo. Razprava: Čustvena stabilnost zdravstvenih delavcev v urgentni dejavnosti vpliva na pojav stresa, obvladovanje stresa in na pojav izgorelosti. Za zdravstvene delavce je torej nujno, da se naučijo različnih metod, ki jim bodo pomagale pri obvladovanju čustev ter posledično doživljanju stresa in izgorelosti na delovnem mestu.
Ključne besede: čustvena stabilnost, stres, izgorelost, zdravstveni delavci, urgentna dejavnost
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2024; Ogledov: 468; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (603,59 KB)

9.
POJAVNOST SIMPTOMATIKE IZGORELOSTI PRI ZDRAVSTVENIH DELAVCIH IN SODELAVCIH
Jasmina Koci Klopčič, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Stres in izgorelost sta tesno povezana pojma, še posebej v zahtevnih delovnih okoljih, kot je zdravstveni sektor. Stres, ki izvira iz visokih pričakovanj, časovnega pritiska in kompleksnih odločitev, lahko sčasoma pripelje do izgorelosti. Dolgotrajna izpostavljenost stresorjem lahko vodi do fizičnih, psihičnih in vedenjskih sprememb. Izgorelost se ne nanaša samo na fizično utrujenost, temveč predstavlja kompleksen psihološki odziv na pritiske in zahteve v delovnem okolju. Učinkovito obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti zahteva celostni pristop, ki vključuje posameznikove sposobnosti obvladovanja stresa ter tudi organizacijske ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev ter podpore zdravstvenim delavcem in sodelavcem. Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop ter deskriptivno metodo. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (Cinahl, Cobiss, Medline, PubMed, Google Scholar). Rezultati: Na podlagi rezultatov naše študije smo prišli do zaključka, da je izgorelost med zdravstvenimi delavci in sodelavci zelo razširjena. Večina vprašanih meni, da je glavni razlog za izgorelost prekomerna delovna obremenjenost. Simptoma, ki ju največkrat občutijo, sta utrujenost in izčrpanost. Izgorelost preprečujejo s pomočjo pogovora s prijatelji in družino ter fizične aktivnosti. Povezave med izgorelostjo in delovno dobo nismo mogli potrditi, saj smo zajeli premajhen vzorec oseb, mlajših od 24 let. Razprava: Kljub temu da se izgorelost pojavlja pri različnih poklicih, je bila naša raziskava osredotočena na zdravstvene delavce in sodelavce. Ugotovili smo, da je pojavnost simptomatike izgorelosti med zdravstvenimi delavci in sodelavci visoka, kar lahko negativno vpliva na njihovo zdravje, kakovost dela in varnost pacientov. Zato je pomembno, da se zavedamo tega problema in uvedemo ukrepe za preprečevanje ter zdravljenje izgorelosti pri zdravstvenih delavcih in sodelavcih. Ti ukrepi lahko vključujejo izobraževanje o izgorelosti, spodbujanje samozavedanja in samozdravljenja, organizacijske spremembe ter podporo zdravstvenim delavcem in sodelavcem v njihovem delovnem okolju. Naša raziskava lahko služi kot osnova za nadaljnje raziskave in ukrepe za izboljšanje zdravja ter dobrega počutja zdravstvenih delavcev in sodelavcev.
Ključne besede: stres, izgorelost, simptomi, zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2024; Ogledov: 627; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

10.
SINDROM IZGORELOSTI PRI IZVAJALCIH ZDRAVSTVENE NEGE V NUJNI MEDICINSKI POMOČI
Benjamin Najger, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo ugotovili kompleksnost in raznolikost simptomov ter vzorcev v doživljanju stresa. Analizirani podatki kažejo spodbudne znake, kot je podpora v organizacijah, še vedno pa se izkazujejo potrebe po izboljšanju in prilagoditvi podpornih struktur. Epidemija COVID-19 je dodatno poglobila težave, kar zahteva nadaljnje ukrepanje za zagotavljanje ustrezne podpore zaposlenim.
Ključne besede: stres, reševalci, zdravstvo
Objavljeno v ReVIS: 03.04.2024; Ogledov: 850; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh