1. Stil navezanosti v odraslosti v povezavi s seksualnim vedenjem na internetuBojana Škabar, 2015 Opis: Magistrska naloga obravnava zasvojenost s seksualnostjo oziroma natančneje, zasvojenost z
internetnim seksom (kiberseks). Tematike se loteva v povezavi z Bowlbyevo teorijo
navezanosti. Naloga raziskuje povezavo med problematičnim seksualnim vedenjem na
internetu in stilom navezanosti v odraslosti. Raziskava se osredotoča na vprašanje, ali sta
problematično seksualno vedenje na internetu in stil navezanosti v odraslosti v medsebojni
povezanosti. Ugotavljamo, da je stil navezanosti v otroštvu in kasneje v odrasli dobi
pomemben prediktor napovedovanja problematičnega seksualnega vedenja na internetu.
Posamezniki, ki izkazujejo problematično seksualno vedenje na internetu, so pogosto nevarno
navezani in manj motivirani za vzpostavljanje intimnega partnerskega odnosa, v katerem bi se
globlje emocionalno povezali.
Med pisanjem naloge smo spoznali, da je zelo pomembno najti poti in načine pri ozaveščanju
o pasteh, ki jih internetna pornografija ponuja. S širšega kulturnega in družbenega vidika je
treba širiti zavest, da zasvojenost s seksualnostjo obstaja in je vse bolj prisotna tudi v našem
prostoru. Menimo, da ponuja poznavanje teorije navezanosti odlično teoretično in praktično
izhodišče pri razumevanju in zdravljenju seksualne zasvojenosti, ki je v svojem bistvu motnja
na področju odnosov oziroma motnja bližine.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zasvojenost, zasvojenost s seksualnostjo, kiberseks, teorija navezanosti, stil navezanosti, intimnost
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1242; Prenosov: 58
 Celotno besedilo (1,19 MB) |
2. Suicidalnost skozi prizmo stilov navezanosti v odrasli dobi z vidika psihoterapevtske obravnaveViktorija Zupančič, 2022 Opis: V pričujoči magistrski nalogi smo raziskovali korelacijo med suicidalnostjo in stili navezanosti v odrasli dobi. Zanimal nas je predvsem psihoterapevtski vidik obravnave klientov v okviru omenjenih področij, saj tema suicidalnosti še danes predstavlja tabu in je posameznikom o tovrstnih težnjah težko spregovoriti. Hkrati lahko poznavanje teorije navezanosti predstavlja pomemben okvir za obravnavo klientov z nevarnim stilom navezanosti in sucidalnimi tendencami.
V prvem delu magistrske naloge smo teoretično sintetizirali in opisali teorijo navezanosti, stile navezanosti v odrasli dobi, povezavo stilov navezanosti s psihopatologijo in psihoterapevtsko obravnavo posameznikov v okviru teorije o stilih navezanosti. Nadalje smo naredili pregled suicidalnosti, opisali suicidalne misli in ideacije, samopoškodbeno vedenje z namenom končanja svojega življenja, suicidalno vedenje, povezali suicidalnost s psihopatologijo in obravnavo suicidalnih posameznikov v sklopu psihoterapevtske obravnave.
V empiričnem delu smo s pomočjo kvalitativne analize opravili intervjuje z osmimi psihoterapevtkami, ki delujejo v okviru svoje zasebne psihoterapevtske prakse. Sodelujoče psihoterapevtke pri svojem delu uporabljajo teorijo navezanosti in so v obravnavi že imele nevarno navezane kliente s suicidalnimi težnjami. Na podlagi opravljenih intervjujev smo lahko odgovorili na raziskovalna vprašanja o sovplivanju stilov navezanosti v odrasli dobi in suicidalnosti z vidika psihoterapevtske obravnave. Ugotovili smo kako pomembno vlogo igra vzpostavitev varnega psihoterapevtskega odnosa in vzajemnega zaupanja v terapevtskem prostoru. Skupaj z uporabo psihoterapevtskih tehnik (kognitivno vedenjske tehnike ali tehnike drugih psihoterapevtskih pristopov) predstavljata pomemben doprinos k uspešnemu znižanju suicidalnih tendenc, izboljšanju vsesplošnega počutja in nenazadnje doseganja zastavljenih psihoterapevtskih ciljev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: teorija navezanosti, stili navezanosti, suicidalnost, suicidalne težnje, psihoterapija, tehnike, obravnava, magistrske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 683; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,47 MB) |
3. PRIMERJAVA SCHULTZ-HENCKEJEVE TIPOLOGIJE RAZVOJA OSEBNOSTI S TEORIJO NAVEZANOSTISanja Kolari, 2023 Opis: V tej diplomski nalogi nas zanima, kako se Schultz-Henckejeva tipologija primerja s teorijo navezanosti, in sicer tako s kategoričnim kot z dimenzionalnim modelom. Z metodo kritičnega in sistematičnega pregleda strokovne in znanstvene literature lahko ugotovimo, da se shizoidna osebnostna strukturiranost po opisu ujema z dezorganiziranim stilom navezanosti, depresivna se ujema z ambivalentnim stilom, anankastično-obsesivna se najbolj približa varni navezanosti, histerično strukturo pa lahko še drugače opišemo z izogibajočim stilom navezanosti.
Obe teoriji sta v osnovi nepatološki, se pa posamezne lastnosti pri ljudeh bolj ali manj izrazito odražajo v vsakodnevnem življenju. Vsaka na svoj način razloži sklenitev začaranega kroga, ki nas vsakič znova zapelje v odnose in situacije, ki so nam po občutku znani iz zgodnjega otroštva. Številne negativno ovrednotene izkušnje nam predstavljajo podlago za razvoj osebnostnih in duševnih motenj. Pri shizoidno strukturiranih oziroma dezorganizirano navezanih je moč prepoznati več shizoidnih, paranoidnih, blodnjavih in disociativnih motenj. Pri drugem paru lahko opazimo več depresivnih in motenj razpoloženja, suicidalnosti, občutkov brezupa in zlorab alkohola ter psihoaktivnih substanc, ki vodijo v zasvojenost. Čeprav nas anankastično-obsesivna struktura spominja na varno navezanost, se tudi pri njej v skrajnosti lahko razvijejo anksiozne ali obsesivno-kompulzivne motnje, motnje hranjenja in impotentnost. Za histerično strukturo in izogibajoč stil navezanosti pa je značilna zloraba substanc in promiskuitetno vedenje, disociativne motnje in razne fobije.
Dimenzionalni model nam pomaga med seboj primerjati vseh osem kategorij tudi po načinu doživljanja sebe in drugih, saj na eno os postavi odvisnost od odnosov, na drugo pa izogibanje. Osvetli nam pomembnost vzpostavljenega pozitivnega odnosa na obeh oseh.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Schultz-Hencke, tipologija, teorija navezanosti, stili navezanosti, osebnostne in duševne motnje, primerjava
Objavljeno: 01.02.2024; Ogledov: 187; Prenosov: 0
Celotno besedilo (846,55 KB) |
