1. Vloga fizioterapije pri obravnavi otrok s prekomerno telesno maso : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaMartina Krajšek, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Prekomerna telesna teža in debelost v otroštvu postajata vedno večja javnozdravstvena težava, povezana s povečanim tveganjem za pojav presnovnih, srčno-žilnih in mišično-skeletnih zapletov. Otroci s prekomerno težo pogosto kažejo slabšo telesno pripravljenost, omejitve pri gibanju in bolečine, kar vpliva na njihovo delovanje in kakovost življenja. Fizioterapija ima v multidisciplinarni obravnavi pomembno vlogo, saj s terapevtsko vadbo, izobraževanjem in podporo družine prispeva k zmanjšanju zdravstvenih tveganj in spodbujanju zdravih navad. Metoda: Izvedli smo sistematični pregled strokovne in znanstvene literature, objavljene med letoma 2000 in 2025, v angleškem ali slovenskem jeziku, dostopne v celotnem besedilu. Iskali smo v podatkovnih bazah PubMed, PEDro, Google Scholar in COBISS. Uporabili smo ključne besede, povezane s pediatrično debelostjo, fizioterapijo in terapevtsko vadbo. Vključene so bile raziskave, ki so preučevale otroke ali mladostnike s prekomerno telesno maso in vključevale fizioterapevtske oziroma vadbene intervencije. Izključeni so bili nerecenzirani prispevki, raziskave brez gibalnih intervencij in študije z nizko metodološko kakovostjo. V analizo smo vključili 7 raziskav. Rezultati: Pregledani članki so poročali o pozitivnih učinkih vadbenih programov in fizioterapevtskih pristopov. Ugotovljeno je bilo izboljšanje telesne pripravljenosti, ravnotežja, mišične moči, vzdržljivosti ter zmanjšanje bolečin in mišično-skeletnih težav. Raziskave poudarjajo pomen aktivnega vključevanja družine in doslednosti pri izvajanju vadbe. Razprava: Rezultati potrjujejo, da zgodnje in strukturirano delovanje fizioterapevta prispeva k zmanjševanju zdravstvenih posledic debelosti v otroštvu. Vodena vadba in izobraževanje se izkazujeta kot ključna terapevtska pristopa, saj vplivata na spremembe življenjskega sloga, ki so nujne za dolgoročno uspešnost obravnave. Kljub pozitivnim učinkom so zaradi majhnih vzorcev in metodoloških razlik potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: pediatrična debelost, terapevtska vadba, mišično-skeletne spremembe, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 07.04.2026; Ogledov: 264; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vloga terapevtske vadbe pri obravnavi osteoporoze pri ženskah po menopavzi ‒ pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaEva Tomašek, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osteoporoza je napredujoča sistemska skeletna bolezen, kjer pride do upada kostne mase in njene kvalitete, kar rezultira v večji dovzetnostji za zlome. T‒rezultat pri moških nad 50. letom starosti in ženskah po menopavzi glede na povprečje mladega zdravega odraslega opredeljuje osteoporozo z rezultatom manjšim ali enakim ‒2.5. V njeno zdravljenje je vključena farmakološka kot tudi fizioterapevtska obravnava. Slednja je zaradi omejenih stranskih učinkov ključnega pomena. Metoda: V teoretičnem delu pregleda literature smo uporabili metodo deskripcije, kompilacije in komparacije. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno vsebinsko analizo podatkov, metode deskripcije, komparacije in sinteze. 9 študij, ki je ustrezalo vključitvenim in izključitvenim kriterijem, je bilo vključenih v pregled literature. Rezultati: Vadba z obremenitvijo oz. proti uporu pozitivno vpliva na BMD kosti. Izkazalo se je, da terapevtska vadba pozitivno vpliva na prisotnost bolečine, mobilnost, funkcionalnost, tveganje za padce in kvaliteto življenja žensk z osteoporozo po menopavzi. Protokoli vadbe se med seboj razlikujejo, z izjemo frekvence, ki je najpogosteje 2- do 3-krat tedenska. Razprava: Terapevtska vadba je, kljub različnim si protokolom in učinkom, nepogrešljiv del obravnave žensk z osteoporozo po menopavzi. Njen pozitivni vpliv zajema tako raven kosti kot tudi širšo kvaliteto življenja.
Ključne besede: postmenopavzno, osteoporoza, vadba, fizioterapija, terapevtska vadba
Objavljeno v ReVIS: 07.04.2026; Ogledov: 263; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Fizioterapevtska diagnostika in sledenje učinkom fizioterapevtske obravnave na mentalno počutje pacientovZala Gajšek, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava vpliv kinezioterapije na duševno zdravje, s poudarkom na zmanjševanju simptomov depresije, anksioznosti in stresa ter izboljšanju splošnega psihološkega počutja. Namen dela je bil s pomočjo pregleda literature raziskati, kako lahko različne oblike terapevtske vadbe prispevajo k izboljšanju psihičnega počutja posameznikov, in jih podpreti z znanstvenimi dokazi. V nalogi so bile analizirane raziskave, ki so obravnavale vpliv aerobne vadbe, vadbe za moč, razteznih vaj in sprostitvenih tehnik, uporabljenih znotraj kinezioterapevtskih pristopov. Metodološko je bil uporabljen pregled literature s sistematičnim iskanjem v podatkovnih bazah PubMed in ScienceDirect, pri čemer je bilo na podlagi vnaprej določenih vključitvenih in izključitvenih meril v končno analizo zajetih 13 raziskav. V raziskavah je bilo skupno vključenih več tisoč udeležencev različnih starosti in zdravstvenih stanj. Večina analiziranih raziskav je vključevala dolgotrajne vadbene programe, ki so trajali od 8 do 24 tednov, s pogostostjo izvajanja od dva- do trikrat tedensko. Pri pregledu literature smo se osredotočili na različne ciljne skupine, med katerimi so bili posamezniki z depresivnimi in anksioznimi motnjami, kroničnimi telesnimi obolenji ter posebne populacije, kot so starejši in nevrološki bolniki. Rezultati so pokazali, da kinezioterapija pomembno prispeva k zmanjšanju simptomov depresije in anksioznosti, izboljšanju spanja, znižanju ravni stresa ter krepitvi splošnega duševnega zdravja. Ugotovitve potrjujejo, da je kinezioterapija lahko učinkovita samostojna ali dopolnilna metoda v obravnavi duševnih stanj in da je učinkovitost večja, kadar so vadbeni programi prilagojeni zdravstvenemu stanju, sposobnostim in potrebam bolnika. Uporabnost ugotovitev je pomembna za prakso fizioterapevtov, saj ponuja strokovna priporočila za vključevanje vadbenih programov pri izboljšanju psihofizičnega počutja bolnikov. Omejitve predstavljajo predvsem individualne razlike, dostopnost strokovnega kadra in tveganje pri pretirani vadbi. Kljub temu se je izkazalo, da je kinezioterapija pomemben nefarmakološki pristop, ki celostno prispeva k boljšemu zdravju in kakovosti življenja.
Ključne besede: Kinezioterapija, terapevtska vadba, duševno zdravje, depresija, anksioznost, stres, holistični pristop.
Objavljeno v ReVIS: 22.10.2025; Ogledov: 795; Prenosov: 12
Celotno besedilo (600,08 KB) |
4. Vpliv tai chi vadbe v primerjavi s konvencionalnimi oblikami terapevtske vadbe na izboljšanje ravnotežja : pregled literatureAleksander Dulai, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Padci so na drugem mestu nenačrtovanih poškodb po vsem svetu. S smrtnim izidom se največkrat končajo pri osebah, starejših od 60 let. Svetovna zdravstvena organizacija za preprečevanje padcev poleg nekaterih drugih ukrepov svetuje vadbo za ravnotežje in tai chi. Ravnotežje pomeni sposobnost, ki nam omogoča stanje na mestu ali premikanje, ne da bi pri tem padli. Intervencije konvencionalne vadbe ravnotežja so do sedaj pokazale zmanjšanje števila oseb, ki doživijo padec. Nekatere študije so pokazale, da je tai chi učinkovit pri preprečevanju padcev in izboljšanju ravnotežja. Namen: Namen diplomksega dela je bil preučiti intervencije konvencionalne vadbe ravnotežja in vadbe tai chi ter primerjati njun vpliv na izboljšanje ravnotežja. Metode: Uporabljena je kvalitativna metodologija. V teoretičnem delu smo se osredotočili na deskripcijo ravnotežja in možnih intervencij za izboljšanje le-tega. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo za analizo strokovnih študij, sistematičnih pregledov in metaanaliz. Rezultati: V natančno analizo smo zajeli 10 strokovnih člankov s skupno 49.540 preiskovanci, med katerimi so bile 3 randomizirane kontrolirane študije, 1 pilotna kontrolirana študija in 6 sistematičnih pregledov ter metaanaliz. V vseh študijah sta se obe skupini statistično značilno izboljšali v ravnotežju po izvedenih intervencijah v primerjavi z rezultati pred intervencijo. Tai chi je pokazal večja izboljšanja v 7 od 10 (70 %) raziskav. Razprava: Konvencionalna vadba ravnotežja in tai chi pozitivno vplivata na izboljšanje ravnotežja. V povprečju je tai chi pokazal večje izboljšave na ravnotežje kot konvencionalna terapevtska vadba.
Ključne besede: ravnotežje, konvencionalna vadba, terapevtska vadba, tai chi
Objavljeno v ReVIS: 08.09.2025; Ogledov: 813; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,47 MB) |
5. Učinki fizioterpije na ravnotežje pri kronični bolečini v križu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaLuka Žlajpah, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Kronične bolečine v križu (KBK) so pogoste težave pri večini odraslih. So tudi glavni vzrok omejevanja telesnih aktivnosti in invalidnosti pri delu po vsem svetu. Prav tako spadajo med najpogostejše razloge za iskanje zdravstvene pomoči. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi dostopne strokovne in znanstvene literature raziskati učinkovitost fizioterapevtskih metod pri ljudeh s kronično bolečino v križu in vpliv na njihovo ravnotežje. Metode dela: Uporabil sem kvalitativno metodo dela. Literaturo sem iskal v slovenskem in angleškem jeziku v iskalnikih PubMed, Medline in ProQuest. Pri iskanju sem večinoma uporabil študije, ki so bile izdane med leti 2013 in 2023. Rezultati: V končni pregled literature je bilo vključenih 7 raziskav, ki so ustrezale vsem vključitvenim in izključitvenim dejavnikom. Razprava in zaključek: Za izboljšanje ravnotežja pri ljudeh s KBK je najpogosteje je uporabljena terapevtska vadba. Opisanih je bilo več vrst terapevtske vadbe, med njimi uporaba izokinetičnega treniranja, raztezne vaje, vaje za pridobivanje mišične mase in pa vaje za stabilizacijo trupa. Vse navedene fizioterapevtske metode tudi pozitivno vplivajo na izboljšanje simptomov KBK.
Ključne besede: fizioterapija, kronične bolečine v križu, ravnotežje, terapevtska vadba
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2025; Ogledov: 853; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,43 MB) |
6. Pomen individualno prilagojene terapevtske vadbe pri obravnavi kronične mišično-skeletne bolečine : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaAndraž Furlan, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izbodišča: Kronična mišično-skeletna bolečina predstavlja pomemben in razširjen javnozdravstveni problem. Na kronično bolečino vplivajo številni dejavniki, zato je za njeno obvladovanje potrebno multidisciplinarno sodelovanje z uporabo različnih metod. Namen: Na podlagi pregleda literature na temo pomena individualno prilagojene terapevtske vadbe pri obravnavi kronične mišično-skeletne bolečine smo predstavili kronično mišično-skeletno bolečino, definicije, epidemiologijo, etiologijo in obstoječe načine obravnave le-te. Poleg tega smo opredeliti vlogo terapevtske vadbe in zakonitosti oblikovanja ustreznega individualiziranega vadbenega programa za osebe s kronično mišično-skeletno bolečino. Rezultati: Po sistematičnem pregledu smo v ožji izbor uvrstili deset študij. Ugotovili smo, da so v uporabi različni vadbeni programi z različnimi značilnostmi. Najpogosteje sta zastopana dva tipa vadbe, in sicer vadba za moč in aerobna vadba. S pregledom obstoječih študij in sintezo trenutnega znanja smo ugotovili, da imajo individualno prilagojeni terapevtski vadbeni programi pomembno vlogo pri obravnavi oseb s kronično mišično-skeletno bolečino. Razprava: Poudariti je treba, da je učinkovita predvsem tista vadba, ki jo pacienti redno in radi izvajajo ter ob tem občutijo zadovoljstvo, kar je ključno za adherenco. Poleg same izvedbe vadbenega programa je treba paciente s kronično mišično-skeletno bolečino o slednji izobraziti in obenem upoštevati fizične, okoljske, psihološke in socialne dejavnike, ki lahko pomembno vplivajo na potek obravnave teh oseb.
Ključne besede: kronična mišično-skeletna bolečina, terapevtska vadba, individualizacija
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2024; Ogledov: 1704; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,01 MB) |
7. |
8. Učinkovitost kinezioterapije pri obravnavi totalne endoproteze kolkaDomen Ocvirk, 2022, diplomsko delo Opis: Vstavitev totalne kolčne endoproteze je ena od najpogostejših in najuspešnejših ortopedskih operacij z visokim deležem zadovoljnih pacientov. Zaradi strmega naraščanja degenerativnih obolenj pri starejši populaciji se število vstavljenih kolčnih endoprotez vsako leto povečuje, aktiven življenjski slog in posledične poškodbe pa pripomorejo tudi k vse večjemu deležu mlajših pacientov. Za optimizacijo kirurških rezultatov je pomembna takojšnja pooperativna rehabilitacija, v kateri ima že vrsto let najpomembnejšo vlogo fizioterapija s kinezioterapijo kot glavno metodo. V diplomskem delu smo pregledali literaturo in primerjali raziskave, ki so proučevale učinkovitost kinezioterapije pri pacientih s totalno endoprotezo kolka. Literaturo smo iskali v spletni bazi PubMed, kjer smo izbrali deset raziskav, v katerih so proučevali učinkovitost različnih kinezioterapevtskih metod in tehnik pri pooperativni rehabilitaciji na moč, na intenziteto bolečine in funkcijske sposobnosti pacientov s totalno endoprotezo kolka. Ugotovili smo, da je kinezioterapija učinkovita metoda pooperativne rehabilitacije pri pacientih s totalno endoprotezo kolka, vendar so zaradi razmeroma kratkih intervencij in časa spremljanja pacientov v večini raziskav statistično pomembni samo kratkoročni učinki, zato bi bilo v prihodnje treba opraviti več raziskav visoke kakovosti z večjim številom pacientov. Priporočljivo bi bilo, da bi za pridobitev dolgoročnih učinkov in kakovostnih rezultatov spremljali daljše intervencije v različnih fazah rehabilitacije. Pregled najnovejših strokovnih raziskav je pokazal, da so različne metode in tehnike kinezioterapije učinkovite pri povečanju moči, zmanjšanju bolečine in izboljšanju funkcijskih sposobnosti v različnih fazah rehabilitacije. Iz strokovnega vidika zaradi uporabe različnih subjektivnih testov in vprašalnikov učinki niso statistično značilni. V prihodnje bi bilo bistvenega pomena ocenjevanje z enakimi vprašalniki, testi in merilnimi orodji v vseh raziskavah, saj bi bili le tako rezultati bolj primerljivi. Prav tako bi bilo nujno treba poenotiti in standardizirati vadbene programe z jasnimi opisi, intenziteto in s pogostostjo izvajanja vaj.
Ključne besede: totalna endoproteza kolka, kinezioterapija, terapevtska vadba, rehabilitacija totalne endoproteze kolka
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2022; Ogledov: 2310; Prenosov: 130
Celotno besedilo (669,43 KB) |
9. BOLEČINA V KRIŽU PRI MLADOSTNIKIHAnja Bajda, 2021, diplomsko delo Opis: V Sloveniji in tudi drugod po svetu predstavlja zelo velik problem vse večji odstotek prisotnosti BvK pri aktivni populaciji. Bolečina ne izbira spola ali starosti, saj prizadene tako mladostnike, kot starejšo populacijo, prav tako prizadene športnika ali fizičnega delavca, kot tistega, ki opravlja stoječe delo. Pred desetletjem še nismo razumeli, kako lahko gibalna sposobnost pri mladostnikih v ZDA vse bolj upada, danes pa podobno težavo opažamo tudi pri nas. Prevalenca BvK pri mladostnikih strmo narašča. Pojavlja se tudi vse več dejavnikov tveganja, ki vplivajo na nastanek BvK. Odločili smo se podrobneje proučiti najpogostejše dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek BvK pri mladostnikih in ugotoviti pomen terapevtske vadbe, kot preventive za preprečevanje BvK. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika na populaciji 100 mladostnikov, v starostnem obdobju od 15. do 20. leta. Raziskavo smo opravili pri naključno izbranih mladostnikih. Iz opravljene raziskave in zgoraj navedenih podatkov smo ugotovili, da so najpogostejši dejavniki za nastanek BvK pri mladostnikih starost, spol, okolje, dolgotrajno sedenje, uporaba elektronskih naprav, športna aktivnost in športna neaktivnost ter dednost. Ugotavljamo, da večina mladostnikov ne izvaja terapevtske vadbe, kot preventive za preprečevanje BvK. Terapevtska vadba s poudarkom na individualno prilagojenih programih vadbe, ki vključujejo raztezne vaje in vaje za moč, je učinkovita oblika terapije proti BvK. Potrebna bi bila večja ozaveščenost mladostnikov o pravilni skrbi za hrbtenico, telesna vadba, učenje pravilnih tehnik dvigovanja in sprememba dejavnikov tveganja za pojav BvK. Do sedaj izvedeni intervencijski programi so temeljili na izobraževanju otrok in mladostnikov o pravilni skrbi za hrbtenico, vključevanju telesne aktivnosti ali kombinaciji obojega. Potrebno bi bilo razviti in preizkusiti preventivne programe, ki bodo bolj učinkoviti pri preprečevanju BvK pri mladostnikih. Pomembno bi se bilo osredotočiti na zgodnje odkrivanje pojava BvK pri otrocih in mladostnikih in s tem posledično zmanjšati pojavnost BvK pri odrasli populaciji. Za nadaljnje raziskave opisane problematike bi bila potrebna natančnejša definicija BvK pri mladostnikih, ki bo omogočila boljšo primerjavo med raziskavami.
Ključne besede: mladostnik, BvK pri mladostnikih, biopsihosocialni dejavniki, terapevtska vadba, preventiva
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2021; Ogledov: 4755; Prenosov: 246
Celotno besedilo (2,95 MB) |
