Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: komunikacija v zdravstvu, varnost pacienta, kakovost v zdravstvu, timsko delo
Objavljeno: 07.01.2019; Ogledov: 2654; Prenosov: 287
Celotno besedilo (728,79 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: timsko delo, učinkovitost, vodja, komuniciranje, konflikti
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 1024; Prenosov: 78
Celotno besedilo (945,80 KB)

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali pomen neformalnega druženja zaposlenih in njegove oblike v podjetju MPT, d. o. o. Ugotavljali smo, koliko, če sploh, je zaposlenim pomembno neformalno druženje in v kakšni obliki bi zaposleni želeli ta druženja, koliko zaposlenim pomeni dobro počutje v podjetju in ali menijo, da je druženja v proučevanem podjetju dovolj in v kakšni obliki bi si ga želeli. Ugotovili smo, da dobro počutje v podjetju na delovnem mestu zaposlenim veliko pomeni, da se zaposleni veselijo neformalnih druženj izven podjetja, hkrati pa zaposleni cenijo svoj prosti čas, zato naj podjetje z druženji ne pretirava.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: neformalno druženje, komunikacija, timsko delo, organizacijska klima, organizacijska kultura.
Objavljeno: 13.12.2020; Ogledov: 1701; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,25 MB)

Opis: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je raziskati problem povezanosti čustvene inteligence in delovne klime na študiji primera iz javne uprave in gospodarstva. V ta namen sem povabila k sodelovanju v raziskavi (fokusna skupina) zaposlene v javni upravi in nekaterih večjih slovenskih podjetjih, kot so: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... V vsaki skupini je sodelovalo po 8 zaposlenih. Kot zaposleno v državni upravi me je predvsem zanimala povezanost med čustveno inteligenco vodilnih in delovno klimo. Spraševala sem se, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovno klimo, saj imamo vsi približno enake standarde zahtevnosti poslovanja znotraj državne uprave, a je delovna klima različna kot tudi sama učinkovitost znotraj posamezne organizacije v državni upravi. Zato sem to področje izpostavila kot temeljni raziskovalni problem. Kasneje me je zanimal še odgovor na vprašanje, kako je s povezanostjo čustvene inteligence in delovne klime znotraj podjetniškega sektorja. Do sedaj v bazah Cobissa nisem zasledila, da bi kdo analiziral povezanosti čustvene inteligence in delovne klime znotraj javne uprave in v podjetništvu. Zato sem se odločila, da to sama raziščem; še zlasti zato, ker smo priča različnim družbenim dogajanjem, ki so posledica dejanja čustveno neinteligentnih oseb. V pričujoči nalogi sem zastavila za obe raziskavi temeljni raziskovalni problem, in sicer v prvi raziskavi, kako čustvena inteligenca vpliva na delovno klimo v javni upravi ter v drugi, kako le-ta vpliva na delovno klimo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Zanimala so me predvsem vprašanja zavedanja pomena čustvene inteligence na delovnem mestu in uravnotežena uporabnost njenih parametrov v praksi. Moj cilj je bil ponuditi aplikativne rešitve problema in odgovoriti na vprašanji: kako uravnovesiti čustva (nikakor jih ne zatirati) na delovnem mestu ter kako z visoko inteligentnim čustvenim obnašanjem priti do čim boljše delovne klime in posledično tudi do učinkovitejših rešitev v javni upravi kot tudi v podjetništvu. Zato sem s pomočjo analize dejavnikov, ki vplivajo na uravnovešena čustvena ravnanja, kot tudi s pomočjo izsledkov raziskav, prikazala probleme in ključne dejavnike za uravnoteženo uporabo čustvene inteligence za doseganje boljše delovne klime znotraj javne uprave kot tudi znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Obravnavano tematiko sem v pričujoči magistrski nalogi analizirala z raziskovalno metodo fokusna skupina, v kateri so sodelovali nekateri sodelavci znotraj javne uprave in posamezniki iz večjih slovenskih podjetij. Za raziskavo v magistrski nalogi sem uporabila raziskovalno metodo: fokusna skupina (kvalitativna metoda za raziskovanje in je ena od metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov). Iz odgovorov v fokusni skupini se je jasno potrdilo, da je čustvena inteligenca v direktni povezavi z delovno klimo in da si zaposleni v javnem sektorju želijo imeti za svojega vodjo čustveno in socialno inteligentno osebo, ki se zna empatično vživeti v probleme drugih ter je pozitivna oseba, ki jim je za vzgled. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsake poslovne organizacije, zlasti za doseganje učinkovitosti v njej. Zanimalo me je tudi, kakšen je odnos med delovno klimo in čustveno inteligenco znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Zato sem izvedla kvalitativno raziskavo z zaposlenimi iz nekaterih večjih slovenskih podjetij: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... Rezultati so bili podobni, pa vendar v svoji specifičnosti v nekaterih segmentih različni od prvih. Na koncu sem rezultate ene raziskave primerjala z rezultati druge in potegnila vzporednice, oziroma ločnice. V sklepnem delu sem podala še predlog izboljšav kot aplikativno rešitev, pridobljeno na podlagi izsledkov teh dveh raziskav.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna uprava, gospodarstvo, čustvena inteligenca, amigdala, čustvena zrelost, socialna inteligenca, socialna zrelost, stres, empatija, socialni možgani, delovna klima, timsko delo, socialna vloga, fokusna skupina, paradigma
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 927; Prenosov: 75
Celotno besedilo (877,55 KB)

Opis: Diplomska naloga obravnava področje timskega dela in profesionalnega razvoja učiteljev. Poklic učitelja v osnovni šoli zahteva stalen proces učenja in profesionalno rast vsakega posameznika. Ena od možnosti profesionalnega razvoja je timsko delo med učitelji. Učitelji, ki sodelujejo v timu, se med seboj dopolnjujejo, saj imajo različna znanja in sposobnosti, motivacijo za delo v timu in željo po osebni rasti. V smeri teh dognanj se je leta 1996 spremenila šolska zakonodaja v slovenskih osnovnih šolah, kar je privedlo do velikih sprememb v načinu poučevanja. Poudarja se elemente timskega dela, načrtovanje, sodelovanje, poučevanje in v prvi triadi tudi opisno ocenjevanje. V nalogi smo ugotavljali, kako pogosto učitelji izvajajo elemente timskega dela ter ali so pri tem uspešni in učinkoviti. Posebej smo se osredotočili na prvi razred devetletne osnovne šole. Zanimalo nas je, ali učitelji menijo, da timsko delo veča zaupanje med sodelavci in gradi dobre medsebojne odnose ter kakšen je njihov splošen občutek ob spremembi zakona o osnovni šoli. Rezultati raziskav s kvalitativno in kvantitativno metodo so pokazali, da je timsko delo v osnovni šoli prisotno in učinkovito na več področjih. Odraža se tako na sodelovanju, kot poučevanju in načrtovanju. Timsko delo spodbuja zaupanje med sodelavci in ustvarja dobre medsebojne odnose, ki včasih prerastejo v prijateljstvo, kar je za učitelje zelo pomembno. Negativno mnenje imajo učitelji do opisnega ocenjevanja; velika večina jih meni, da je le-to primerno samo za prvi in drugi razred devetletke.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: timsko delo, timsko poučevanje, timsko sodelovanje, timsko načrtovanje, opisno ocenjevanje, medsebojni odnosi
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1166; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,32 MB)