1. Primerjava trga dela v Sloveniji in Združenih državah Amerike : magistrsko deloSandra Peternelj, 2024, magistrsko delo Opis: V okviru magistrske raziskave smo izvedli primerjalno analizo trgov dela in identificirali ključne značilnosti, po katerih se trga dela v Sloveniji in ZDA razlikujeta ali sta si podobna. Osrednji cilj raziskave je bil identificirati in razumeti ključne razlike ter podobnosti med obema tržnima sistemoma ter analizirati vplive teh razlik na ekonomsko in socialno strukturo obeh držav. Analiza temelji na obsežni paleti indikatorjev trga dela, vključno s stopnjo zaposlenosti, strukturo zaposlovanja, brezposelnostjo, delovno politiko in socialno varnostjo. V uvodnem delu raziskave smo predstavili metodološki okvir, ki temelji na uporabi podatkov iz različnih baz, vključno z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, Eurostatom in U.S. Bureau of Labor Statistics. Primerjalna analiza razkriva izrazite razlike v regulaciji trga dela, kjer ZDA zagotavljajo večjo fleksibilnost delodajalcem, medtem ko v Sloveniji prevladujejo strožji zakoni o delovnih razmerjih, ki nudijo boljše varstvo pravic delavcev. Osrednji del naloge se osredotoča na analizo vpliva tehnološkega razvoja in globalizacije, ki krojita tržne trende in zaposlitvene možnosti v obeh državah. Posebna pozornost je posvečena vplivu pandemije COVID-19 na trge dela, kar je v obeh državah sprožilo različne ekonomske in socialne posledice. Rezultati raziskave osvetljujejo, kako politične odločitve in ekonomska politika oblikujejo trg dela v Sloveniji in ZDA. Medtem ko ZDA ponujajo večjo delovno mobilnost in višje dohodke, Slovenija zagotavlja boljšo socialno zaščito zaposlenih in manjše razlike v dohodkih med prebivalstvom. Zaključni del magistrske naloge opisuje, kako lahko razumevanje teh razlik prispeva k oblikovanju politik, ki bi spodbudile pozitivne spremembe na trgu dela v obeh državah. Ta del raziskave poudarja pomen prilagoditve delovnih politik na podlagi specifičnih ekonomskih in socialnih kontekstov, ki prevladujejo v posameznih državah.
Ključne besede: trg dela, brezposelnost, zaposlenost, pravice delavcev, socialna varnost, Covid19, zakonodaja o delovnem pravu
Objavljeno v ReVIS: 04.12.2024; Ogledov: 134; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (1,54 MB) |
2. |
3. |
4. Ekonometrična primerjalna analiza petih ekonomskih spremenljivk za Slovenijo in državo EU - Hrvaško, od leta 2005 daljeMarko Magdič, 2024, ni določena Opis: Za namene lažjega trgovanja so se že v preteklosti nekatere države začele povezovati ter sklepati razne sporazume. Dogajanja v svetovnem gospodarskem prostoru zaznamujejo vse hitrejše spremembe, pospešene procese internacionalizacije in globalizacije, posledično so zaradi lažjega sodelovanja in zmanjševanja trgovinskih ovir nastale integracije. Ena od teh je tudi Evropska unija (EU), katere članici sta tudi Slovenija in Hrvaška. Z željo, da bi razumel vpliv takšne integracije na gospodarstvo posamezne članice, nameravam primerjati nekatere makroekonomske spremenljivke. Glavni cilj raziskave je identificirati vzorce in povezave med ključnimi ekonomskimi kazalci ter razumeti, kako se gospodarske spremenljivke odražajo v obeh državah.
Raziskava zajema pet ključnih ekonomskih spremenljivk: stopnjo rasti bruto domačega proizvoda, stopnjo inflacije, število brezposelnih, višino povprečne bruto plače in vrednosti nepremičnin. Ekonometrične metode bodo uporabljene za analizo teh spremenljivk in identifikacijo vzročnih povezav med njimi. Poseben poudarek bo na primerjalni analizi trendov in razlik med Slovenijo in Hrvaško ob upoštevanju njunega članstva v EU, z analizo vpliva nekaterih ekonomskih spremenljivk na stanje cen nepremičnin v opazovanem obdobju.
Ključni rezultati prispevajo k boljšemu razumevanju gospodarskega razvoja obeh držav v kontekstu evropskega okolja. Hkrati pa bo raziskava nudila informacije in vpogled v potencialne izzive ter priložnosti, s katerimi se soočata Slovenija in Hrvaška v globalnem ekonomskem sistemu. Analiza bo pomagala razumeti vplive gibanja makroekonomskih spremenljivk na cene nepremičnin in s tem omogočila predpostavko o vplivu državnega gospodarstva na cene nepremičnin, ki velja za dokaj neraziskano področje.
S tem poglobljenim pristopom k ekonometrični analizi se pričakuje, da bo naloga prispevala k razširjenemu razumevanju ekonomskega položaja obeh držav ter k izboljšanju informiranosti o njunem gospodarskem razvoju.
Ključne besede: Evropska unija, nepremičninski trg, makroekonomske spremenljivke, bruto plača, regresijska analiza
Objavljeno v ReVIS: 15.09.2024; Ogledov: 279; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,40 MB) |
5. Analiza nepremičninskega trga, razlike med oglaševano in prodajno ceno nepremičnin ter napovedi za prihodnost : magistrsko deloErika Rejc, 2024, magistrsko delo Opis: Naš namen bo analizirati nepremičninski trg v zadnjih letih, ugotoviti razlike med prodajno in oglaševano ceno nepremičnin v večjih mestnih občinah Ljubljana, Maribor, Kranj, Koper in Celje ter napovedati, kako se bo trg gibal v prihodnosti. Zanima nas obdobje med 2019 in 2022, ker gre za najbolj aktualen čas in zanj še ni bilo narejene podobne analize. Preučili bomo ključne dejavnike, ki vplivajo na odstopanje pri cenah ter napovedali gibanje le-teh v prihodnjih letih. Pri teoretičnem delu bomo uporabili opisno in analitično metodo, v praktičnem delu pa metodo spraševanja ter statistično in primerjalno metodo. Predstavili bomo zakonodajo na področju nepremičnin in nepremičninski trg. Opisali bomo glavne značilnosti obravnavanih občin ter s pomočjo anketnega vprašalnika naredili analizo razlik med oglaševano in pogodbeno ceno pri prodaji nepremičnin. Raziskali bomo, kakšen vpliv na prodajo je imela situacija s Covid19 ter sprememba kreditiranja prebivalstva s strani Banke Slovenije. Pridobljeni podatki bodo koristni predvsem za kupce in prodajalce nepremičnin. Prvi se ob prodaji srečujejo z dilemo, kako visoko ceno nepremičnine naj določijo na samem začetku, da bo ta kmalu prodana, drugi pa želijo kupiti za čim nižjo ceno. Če bo rezultat analize pokazal majhna odstopanja med oglaševano in prodajno ceno, bo to pomenilo, da so bile v izbranem obdobju cene v začetku realno postavljene, v nasprotnem primeru pa bo to dober podatek za kupce, ki bodo lahko ugotovili, za koliko odstotkov približno lahko znižajo prodajno ceno.
Ključne besede: oglaševana cena, prodajna cena, nepremičnine, nepremičninski trg, mestna občina
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2024; Ogledov: 558; Prenosov: 25
Celotno besedilo (4,48 MB) |
6. "Poslovni načrt (organizacije za elektronsko glasbo in koncerte) 43ST"Leja Zupan Debelak, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja poslovni načrt organizacije za elektronsko glasbo in koncerte 43ST (Forest). Ta organizira dogodke prvotno v Kranju oziroma na Gorenjskem in kasneje tudi po vsej Sloveniji v namen oživitve nočnega življenja, sprostitve, zabave in druženja za obiskovalce.
Med pripravo diplomskega dela smo analizirali trenutno stanje na trgu in premišljali o ustreznih tržnih strategijah ter smiselnih kanalih za povečanje prepoznavnosti organizacije, načina vstopa na trg, časa vstopa itd. V namen ugotovitve izvedljivosti poslovne ideje in njeno smiselnost smo izvedli SWOT analizo. Ta nam je pomagala prepoznati prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti organizacije. Dodatno smo izračunali pričakovan dobiček za posamezen dogodek in skupni dobiček dogodkov, ki se bodo izvedli letno. Na koncu smo pripravili še projekcijo poslovanja za naslednja štiri leta.
Poleg tega, da delimo veliko ljubezen do elektronske glasbe, smo se za pisanje poslovnega načrta 43ST odločili zaradi naraščajoče globalne priljubljenosti elektronske glasbe in s tem hitrorastočega trga ter povečanega povpraševanja. Z vzponom te industrije so povezane tudi obetavne možnosti za ustvarjanje dohodka.
Ključne besede: poslovni načrt, elektronska glasba, dogodek, 43ST, organizacija, tržne strategije, dobiček, trg.
Objavljeno v ReVIS: 19.03.2024; Ogledov: 621; Prenosov: 18
Celotno besedilo (555,48 KB) |
7. |
8. Dilema digitalne suverenosti Evropske unije : magistrsko deloZlatko Marinič, 2023, magistrsko delo Opis: Prednosti informacijske družbe nastajajo za ceno vse večje odvisnosti od podatkov. To ustvarja napetosti med ekonomskimi interesi, varstvom zasebnosti in javne varnosti. Čeprav podatki spodbujajo digitalno gospodarstvo in ustvarjanje čezmejne vrednosti, vplivajo tudi na razmerja moči med državami in drugimi mednarodnimi akterji. Kot odgovor na takšno stanje so se pojavile različne aktualne politike lokalizacije ter regulacije podatkov, ki obravnavajo podatkovne ekosisteme in odmerjajo vplive deležnikov v kontekstu digitalne suverenosti. Pod pojmom »digitalna suverenost« se že leta odvija širok družbeni diskurz. Že bežen pogled na nešteto tujih akterjev, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, razkriva različne poglede na to vprašanje in še vsaj toliko različnih ciljev. Razširitev razumevanja tega pojma, ki še ni jasno opredeljen, je predpogoj za nadaljnjo razpravo in s tem zlasti za zagotovitev, da bo digitalna suverenost končno razumljena in dosežena za vse vpletene. V državah Evropske unije se trenutno postavlja vprašanje, v kolikšni meri bo odvisnost od tehnologij iz ZDA in Kitajske trajno vplivala na državno suverenost. Koncept digitalne suverenosti predstavlja prizadevanja EU, da bi nadomestila primanjkljaje v preteklih desetletjih, ki so jih povzročila neustrezna umestitev Evrope kot lokacije za razvoj programske in strojne opreme. Avtokratske države uporabljajo pot digitalne avtarkije, ZDA pa pot liberalizacije in visoke stopnje odprtosti. Po drugi strani pa imamo v EU visoko stopnjo varstva človekovih pravic, varovanja podatkov in liberalnih vrednot, ki so se razvijale skozi stoletja, kar je imelo pomembno vlogo pri manj izrazitem digitalnem razvoju. Pot evropskih držav do večje digitalne suverenosti je bila politično obravnavana kot »akcijski program«, vendar še zmeraj ni enotnega razumevanja ali opredelitve, kaj natančno pomeni digitalna suverenost, kje je EU in s tem tudi posamezna evropska država. Delo najprej vsebuje kratek zgodovinski pregled konceptualne vsebine, zadevnih akterjev in zakonodajnega stanja, nato pa razčleni razsežnosti, prednosti in trenutne omejitve koncepta digitalne suverenosti.
Ključne besede: digitalna suverenost, tehnološka suverenost, strateška avtonomija, enotni digitalni trg EU, podatkovna strategija, digitalizacija, digitalna preobrazba
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 852; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,08 MB) |
9. Vloga Svetovne banke na Zahodnem Balkanu : magistrsko deloPatricija Firbas, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavam vlogo Svetovne banke na Zahodnem Balkanu. Predstavim vse države Zahodnega Balkana skozi tranzicijsko pot v Evropsko unijo, z izjemo Hrvaške, ki je že članica Evropske unije. Raziskala sem mednarodni in diplomatski vidik te poti; podrobneje sem ga raziskala s pomočjo raziskovalnih vprašanj. Pri tem sem uporabila opisno metodo statičnega makroekonomskega raziskovanja in kombinacijsko ter destruktivno razlagalno metodo. S pomočjo dualnega sklepanja sem povzela ključne ugotovitve ter jih utemeljila na podlagi odgovorov na poglavitna raziskovalna vprašanja. Namen in cilj magistrskega dela obsega raziskavo programa Zelene agende za Zahodni Balkan ter podrobno proučitev držav Zahodnega Balkana, glede višine finančne pomoči ter glede na to katere države Zahodnega Balkana so prejele več finančne pomoči ter zakaj. Svoje ugotovitve sem povzela s pomočjo uvedbe Programa zelenih gospodarskih reform ter podala rešitve s pomočjo gospodarske zelene reforme, ki so namenjene oblikovanju nacionalnega soglasja o strukturnih izzivih za gospodarstvo in dajanju prednostnih reform po vseh državah Zahodnega Balkana. V magistrskem delu sem ugotovila, da je Program zelenih gospodarskih reform moral oceniti prehod na bolj okolijsko trajnostno, krožno in nizko ognjiščno gospodarstvo na Zahodnem Balkanu. V ta namen bo nujno potrebno v programih gospodarskih reform, v skladu z izvajanjem evropskega semestra, vključevati kazalnike o ciljih trajnostnega razvoja in učinkovitosti virov. Na primer, pregled učinkovitih virov, o katerem Zahodni Balkan delno že poroča, bi lahko uporabili za pridobivanje informacij o njihovem prehodu na model trajnostne gospodarske rasti. V sklepnih ugotovitvah povzemam, da so bile države Zahodnega Balkana skozi tranzicijsko pot na poti v Evropsko unijo deležne finančne pomoči Svetovne banke, s pomočjo katere so lahko uvedle potrebne spremembe in programe zelenih gospodarskih reform, ki so pripomogle k trajnostnem razvoju Zahodnega Balkana.
Ključne besede: širitev Evropske unije, Zahodni Balkan, Zelena agenda za Zahodni Balkan, trajna gospodarska rast, gospodarska reforma, skupni enotni trg, Svetovna banka, Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 818; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,63 MB) |
10. |
