Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Bivanje tujcev v Republiki Sloveniji po vstopu Slovenije v Evropsko unijo
Jožefa Fridl, 2015

Opis: V Republiki Sloveniji položaj tujcev okvirno ureja Ustava v 13. členu, ki pa ureditev njihovega položaja prepušca zakonodaji. V Republiki Sloveniji vstop in prebivanje tujcev ureja Zakon o tujcih. Do leta 2004, ko je Republika Slovenija vstopila v Evropsko unijo, so za vse tujce veljala enotna pravila. Z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo pa smo postali državljani Republike Slovenije tudi državljani Evropske unije. S tem smo dobili novo kategorijo tujcev, to so državljani Evropske unije, za katere veljajo drugačni pogoji za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji. V pričujočem magistrskem delu smo največ pozornosti posvetili državljanom Evropske unije. Državljani Evropske unije lahko v Republiko Slovenijo vstopijo z veljavno osebno izkaznico ali veljavnih potnim listom in v njej bivajo 90 dni od datuma vstopa, ne glede na razlog vstopa. V zvezi s prebivanjem državljanov Evropske unije je pomembno tudi poznavanje prava Evropske unije, predvsem direktiv, ki jih je Republika Slovenija vnesla v svoj pravni red, torej v Zakon o tujcih. Zato smo četrto poglavje namenili preučevanju direktiv, ki jih je Republika Slovenija prenesla v Zakon o tujcih. Osrednji in najpomembnejši del magistrskega dela je raziskava o pomembnosti izdaje potrdil o prijavi prebivanja za državljane Evropske unije. V raziskavi smo prišli do zaključka, da je o državljanih Evropske unije nesmiselno govoriti kot o tujcih in da bi bilo potrebno evidentiranje državljanov Evropske unije urediti na enak način, kot velja za državljane Slovenije. To pomeni, da bi jim po vstopu v Republiko Slovenijo v register stalnega prebivalstva le prijavili prebivališče, ne bi jim pa izdajali potrdil o prijavi prebivanja. Z zbranimi podatki ministrstva za notranje zadeve in s podatki z nekaterih upravnih enot smo potrdili postavljeno hipotezo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: tujci, zakon o tujcih, prost pretok oseb in delovne sile, potrdilo o prijavi prebivanja, Evropske direktive, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 3643; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (3,76 MB)

2.
Kulturni, ekonomski in politični vidik globalizacije v Sloveniji
Klavdija Grofelnik, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: globalizacija, migracije, državljanstvo, zaposlovanje, tujci
Objavljeno: 20.01.2021; Ogledov: 1471; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (902,60 KB)

3.
4.
Pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah v Republiki Sloveniji
Nina Štemberger, 2020

Opis: Pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah ureja Ustava Republike Slovenije v 68. členu. Omenjeni člen se je od sprejema Ustave trikrat spremenil, in sicer zadnjič v letu 2003, pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Tujci lahko v Sloveniji pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah na podlagi zakona ali mednarodne pogodbe, ki jo ratificira državni zbor. Zakoni, ki omogočajo pridobitev lastninske pravice tujca na nepremičninah so naslednji: Zakon o dedovanju, Zakon o pogojih za pridobitev lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji ter Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Mednarodne pogodbe pa so naslednje: Trgovinska pogodba med ZDA in Srbijo iz leta 1881, ki jo je Slovenija nasledila, Sporazum o vprašanjih nasledstva, ki se uporablja za državljane in pravne osebe s sedežem v državah bivših republik SFRJ, Pristopne pogodbe k EU (2004, 2007, 2013), Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru in Konvencija o organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Temeljna predpostavka za pridobitev lastninske pravice tujcev tretjih držav je vzajemnost. Vzajemnost ugotavlja ministrstvo za pravosodje na podlagi Zakona o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza-1). Zakona, ki bi na splošno dovoljeval tujcev pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v Sloveniji nimamo. Primerjava z Republiko Hrvaško je pokazala, da obstajajo razlike med obema državama, kljub temu, da sta obe članici Evropske unije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: lastninska pravica, tujci, nepremičnine, vzajemnost, Evropska unija
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1650; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

5.
Odnos Slovencev do pripadnikov nekdanje Jugoslavije
Sandina Salihović, 2012

Opis: V Sloveniji živi veliko število priseljencev iz nekdanje države Jugoslavije. Eden izmed glavnih razlogov za selitev je bil predvsem ekonomski, saj vsi »bežimo« tja, kjer so pogoji ugodni. Zato nas je zanimalo, kako so to priseljevanje sprejeli Slovenci in kakšen je bil njihov odnos do samih pripadnikov nekdanje Jugoslavije. V diplomski nalogi smo raziskovali odnos Slovencev do pripadnikov nekdanjih držav Jugoslavije. Odnos do tujcev predstavlja širše raziskovalno področje, medtem ko je tema seminarske naloge Odnos Slovencev do pripadnikov nekdanje Jugoslavije, torej odnos do Srbov, Hrvatov, Makedoncev in Bošnjakov. Empirični del naloge je razdeljen na dva dela, na kvantitativni in kvalitativni del. S pomočjo kvantitativnega dela smo raziskovali, ali se kažejo razlike v stopnji zaupanja narodom bivše Jugoslavije glede na starost in stopnjo izobrazbe anketirancev. Prišli smo do zaključka, da razlike obstajajo. Z uporabo kvalitativne analize oziroma intervjujev pa smo pridobili poglobljen pogled na tematiko s pomočjo petih intervjuvancev – priseljencev iz nekdanje Jugoslavije, ki živijo na območju goriške regije. Zanimalo nas je, kateri so po mnenju naših respondentov glavni dejavniki, ki vplivajo na odnos Slovencev do pripadnikov narodov bivše Jugoslavije. Ugotovili smo, da naj bi na odnos vplival tako status posameznika v družbi kot tudi sama narodna pripadnost posameznika.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Slovenci, odnos, tujci, zaupanje, narod, Hrvati, Srbi, Makedonci, Bošnjaki
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 869; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

6.
Zamenjava tujega vozniškega dovoljenja za slovensko vozniško dovoljenje
Polona Letnar, 2021

Opis: Razvite države si močno prizadevajo, da bi število smrtnih žrtev približali stopnji nič, zato veliko vlagajo v vse dejavnike, ki vplivajo na varnost v cestnem prometu. Najpomembnejši dejavnik je človek, ki mu je treba nuditi kakovostno usposabljanje in vzgojo pri pridobivanju vozniškega dovoljenja. Kakovostno usposabljanje je treba zagotoviti tudi v primerih, ko voznik zamenja svoje prometno okolje. Namen magistrskega dela je predstaviti postopek zamenjave tujega vozniškega dovoljenja za slovensko. Postopek zamenjave tujega vozniškega dovoljenja za slovensko predstavljamo z dveh vidikov, in sicer najprej preučimo teoretična izhodišča, ki izhajajo iz zakonodaje države, ki mora biti usklajena z evropskimi direktivami, ter drugi del, kjer prikazujemo določene ugotovitve na praktičnem delu vozniškega izpita, ki ga opravljajo osebe, ki želijo zamenjati tuje vozniško dovoljenje za slovensko. S pregledom zakonodaje, regulacije in smernic na področju zamenjave tujih vozniških dovoljenj ugotavljamo, da imamo evropske države do neke mere poenoten pristop k priznavanju dovoljenj, njihovi zamenjavi ter pogojem za zamenjavo. Eden od pogojev za zamenjavo je pri državah, ki nimajo sklenjenih sporazumov, opravljanje praktičnega dela izpita, v nekaterih pa je predpisano tudi opravljanje praktičnega usposabljanja z določenim minimalnim številom učnih ur, kar ne velja za Slovenijo, čeprav bi bilo smiselno, glede na rezultate naše raziskave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prometna varnost, zamenjava vozniškega dovoljenja, tujci, praktični del vozniškega izpita, praktični del usposabljanja kandidatov za voznike
Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 914; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

7.
Odnos študentov zdravstvene nege do beguncev
Sara Bašanović, 2022

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: tujci, odnosi do tujcev, kulturne kompetence, interkulturne kompetence
Objavljeno: 19.12.2022; Ogledov: 467; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (803,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh