Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 314
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Zadovoljstvo zaposlenih v enotah Doma upokojencev Ptuj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena nega
Ines Kodrič, 2024, diplomsko delo

Opis: UVOD: Delo v domovih za starejše je fizično in psihično naporno, kar ima velik vpliv na zadovoljstvo na delovnih mestih. Za raziskovanje smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja in tri hipoteze. METODA: V teoretičnem delu smo opredelili ključne pojme in izvedli kritični pregled literature. Deskriptivna metoda nam je omogočila analizo literature v slovenskem, angleškem in hrvaškem jeziku. Izpostavili smo pomembne pojme, jih opisali in podprli z obstoječimi študijami. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo uporabili standardiziran anketni vprašalnik v fizični obliki, dobljene podatke pa smo analizirali v programu SPSS. Razdeljenih je bilo 561 anketnih vprašalnikov. REZULTATI: Ugotovili smo, da se stopnja zadovoljstva na delovnih mestih statistično značilno ne razlikuje glede na spol, področje dela ali delovno dobo v organizaciji. Splošno zadovoljstvo je bilo na lestvici od 1 (popolnoma nezadovoljen) do 10 (popolnoma zadovoljen) v povprečju ocenjeno s številom 6,6. Za izboljšanje zadovoljstva zaposleni v prvi vrsti s 40,3 % menijo, da bi se izboljšalo z višjo plačo, menijo pa tudi, da bi zadovoljstvo izboljšalo večje število kadra (27,7 %). Nekoliko manj jih meni, da bi zadovoljstvo izboljšali boljši medsebojni odnosi (19,7 %) ter več izobraževanj in usposabljanj (12 %). Le dva (0,4 %) pa sta podala svoj odgovor. RAZPRAVA: Zadovoljstvo na delovnem mestu je odvisno predvsem od stresa, ki ga zaposleni doživljajo, ter njihovih osebnih značilnosti in prepričanj. Ni pa odvisno od spola, področja dela in delovne dobe v organizaciji. Obstajajo dejavniki, ki bi jih organizacija lahko bolj upoštevala pri izboljševanju zadovoljstva svojih zaposlenih.
Ključne besede: zadovoljstvo na delovnem mestu, organizacijska klima, organizacijska kultura, stres na delovnem mestu, domovi upokojencev
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 40; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

2.
Motivacija zaposlenih v panogi turizem
Eva Pečnik, 2025, ni določena

Opis: Vsak posameznik motivacijo doživlja na svojevrsten način. Življenje je danes vedno bolj stresno, postavlja nas pred takšne in drugačne izzive in od nas je odvisno, kako se bomo s temi izzivi spopadli. Motivacija nam dá zagon, da se lažje spopadamo z izzivi življenja, in nas usmerja na življenjsko pot, po kateri želimo iti. Motivacija na delovnem mestu igra eno od ključnih vlog, saj je zaslužna za uspehe tako zaposlenega kot tudi celotne organizacije. Tema diplomskega dela je motivacija zaposlenih v panogi turizem. Širše predstavimo delovanje motivacije posameznika v panogi turizem, na kratko v uvodu predstavimo panogo in izzive, s katerimi so se spopadali v času pandemije, in hkrati predstavimo mehanizme oziroma dejavnike, ki vplivajo na motivacijo. S pomočjo anketnega vprašalnika na osnovi odgovorov zaposlenih, ki delujejo v panogi turizem, ugotavljamo, kaj zaposlene v omenjeni panogi najbolj motivira, kako različni dejavniki vplivajo nanje in kako zadovoljni so pri svojem delu.
Ključne besede: motivacija, zaposleni, turizem, motivacijske teorije, zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2025; Ogledov: 148; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

3.
4.
5.
6.
Kakovost dela in zadovoljstvo pacientov s telegentskimi storitvami
Anita Jančar, 2025, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Telemedicina je oblika zdravstvene oskrbe na daljavo, ki z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije omogoča dostop do zdravstvenih storitev brez neposrednega fizičnega stika med pacientom in izvajalcem. V času pandemije covid-19 je postala ključna rešitev za zagotavljanje varne in pravočasne oskrbe ter zmanjšanje tveganja za širjenje okužb. Ena izmed pomembnih vej telemedicine je telegenetika, ki omogoča izvajanje genetskih svetovanj na daljavo, kar je še posebej dragoceno za prebivalce oddaljenih območij in tiste z omejenim dostopom do zdravstvenih storitev. Namen magistrske naloge je oceniti sprejemljivost telegenetike v slovenskem prostoru v času covid-19 in po njem, kakovost izvedbe storitve ter zadovoljstvo pacientov s storitvijo. Metoda: Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo sistematičnega pregleda obstoječe strokovne in znanstvene literature kakovosti v zdravstvu in zadovoljstvu pacientov s telegenetskim svetovanjem. Za anketiranje smo oblikovali spletni anketni vprašalnik, ki smo ga prek internetne pošte razposlali ciljni populaciji. Spletni vprašalnik je bil oblikovan v spletnem orodju 1ka. V raziskavo smo vključili paciente s sumom na genetsko bolezen, ki so bili v času pandemije in po njej napoteni v specialistično ambulanto Kliničnega inštituta za genomsko medicino v Ljubljani. Podatki so se zbirali v spletnem orodju 1ka. Statistična obdelava je bila narejena s pomočjo programa SPSS. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 860 anketirancev, 770 je bilo obravnavanih med pandemijo in 90 po pandemiji. S pomočjo statističnih testov smo nekatere hipoteze potrdili, nekatere ovrgli. Rezultati raziskave so pokazali visoko zadovoljstvo pacientov s telegenetskim svetovanjem, ki je ostalo visoko tako med pandemijo kot po njej. Večina anketirancev bi se ponovno odločila za takšno obliko obravnave. V raziskavi smo ugotovili povezavo med demografskimi dejavniki in zadovoljstvom anketiranih. Razumevanje informacij je bilo v povprečju višje pri pacientih z univerzitetno izobrazbo kot pri tistih z nižjo izobrazbo. Anketiranci, ki so med svetovanjem naleteli na tehnične težave, so težje razumeli prejete informacije. Velika večina bi telegenetsko svetovanje priporočila tudi drugim. Razprava: Naša raziskava je pokazala visoko zadovoljstvo pacientov s telegenetskim svetovanjem. Rezultati potrjujejo, da telegenetika prispeva k večji učinkovitosti in kakovosti zdravstvene obravnave ter omogoča boljše prilagajanje izzivom sodobnega časa, kar prispeva k vzdržnosti zdravstvenega sistema. Kljub majhnosti Slovenije in relativno majhni oddaljenosti od centrov za genetske obravnave, je večina anketiranih pacientov izrazila pripravljenost, da bi se v prihodnje ponovno odločila za tovrsten način svetovanja. Ti rezultati potrjujejo potencial telegenetike kot trajne in obetavne metode zdravstvene oskrbe na daljavo v slovenskem prostoru.
Ključne besede: kakovost, telegenetika, covid-19, zadovoljstvo pacientov
Objavljeno v ReVIS: 15.05.2025; Ogledov: 313; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

7.
Promocija mlečnih izdelkov na Kmetiji Pr' Matevž : diplomska naloga višjega strokovnega izobraževanja
Marija Zevnik, 2025, diplomsko delo

Ključne besede: Kmetija pr' Matevž, zadovoljstvo kupcev, anketa, promocija
Objavljeno v ReVIS: 11.03.2025; Ogledov: 539; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Uporaba IKT za interno komuniciranje v podjetju
Rebeka Štrekelj, 2025, diplomsko delo

Opis: Učinkovita in pozitivna interna komunikacija ter ustrezna uporaba informacijsko-komunikacijskih orodij (IKT) za podporo interni komunikaciji sta ključnega pomena za zadovoljstvo zaposlenih, kar posledično vpliva na uspešnost delovanja podjetij. Namen diplomske naloge je bil raziskati, katero IKT uporabljajo zaposleni v poslovni stavbi enega izmed večjih slovenskih podjetij, ter oceniti zadovoljstvo z uporabo teh orodij. Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, pri čemer je bil za zbiranje podatkov uporabljen anketni vprašalnik. Za analizo zbranih podatkov je bila izvedena opisna statistika. Povabilo k sodelovanju v raziskavi je bilo posredovano celotnemu kolektivu, na anketo pa so odgovorili 104 zaposleni, kar predstavlja reprezentativen vzorec za izvedbo analize. Rezultati raziskave so pokazali, da večina zaposlenih ocenjuje, da uporaba IKT pomembno prispeva k hitrosti in natančnosti pretoka informacij ter hkrati omogoča učinkovitejše sodelovanje in preprostejši dostop do ključnih podatkov. Med najpogosteje uporabljenimi orodji izstopajo elektronska pošta, intranet, Microsoft Teams in telefon. Nasprotno pa naprednejša orodja, kot so sistemi za upravljanje odnosov s strankami (CRM) in specializirane platforme za sodelovanje, ostajajo manj razširjena. Rezultati raziskave so pokazali, da kljub splošnemu zadovoljstvu anketirancev z obstoječo IKT obstajajo pomembna področja, ki zahtevajo nadaljnje izboljšave. Ključne prioritete vključujejo povečanje hitrosti dostopa do informacij, izboljšanje enostavnosti uporabe ter zagotavljanje večje zanesljivosti delovanja. Poleg tega je večina zaposlenih izpostavila potrebo po intenzivnejši podpori vodstva, zlasti pri spodbujanju uporabe IKT-orodij, organizaciji dodatnih izobraževalnih dejavnosti ter omogočanju aktivnejšega vključevanja zaposlenih v proces odločanja o uvajanju novih tehnoloških rešitev.
Ključne besede: interno komuniciranje, IKT-orodja, komunikacijski kanali, pretok informacij, zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2025; Ogledov: 416; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (784,45 KB)

9.
10.
Analiza ključnih motivacijskih dejavnikov pri voznikih tovornih vozil : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Management poslovnih sistemov
Matej Bunderšek Krempl, 2024, diplomsko delo

Opis: To diplomsko delo analizira ključne motivacijske dejavnike pri voznikih tovornih vozil mednarodnega cestnega prometa v skupini povezanih slovenskih prevozniških podjetij. Raziskava se osredotoča na identifikacijo notranjih in zunanjih motivatorjev ter na njihov vpliv na delovno uspešnost in zadovoljstvo voznikov. S pomočjo kvantitativne raziskovalne metode in strukturirane ankete v treh jezikih (slovenskem, srbo-hrvaškem in angleškem jeziku) so bili zbrani podatki o motivacijskih dejavnikih, zadovoljstvu z delom in samooceni delovne uspešnosti. Analiza rezultatov je omogočila preverjanje šestih postavljenih hipotez, ki se nanašajo na različne vidike motivacije voznikov tovornih vozil. Raziskava je pokazala, da so najpomembnejši motivacijski dejavniki višina plače, kakovost delovnih pogojev, priznanje s strani delodajalca in podpora pri delu. Posebej pomembna je tudi možnost usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter dobri odnosi z nadrejenimi in sodelavci. Na podlagi ugotovitev so bila oblikovana priporočila za izboljšanje motivacijskih strategij v proučevanih podjetjih s ciljem povečanja zadovoljstva zaposlenih, zmanjšanja fluktuacije in izboljšanja operativne učinkovitosti v mednarodnem cestnem transportu. Predlagane izboljšave vključujejo razvoj celostnega motivacijskega programa ter implementacijo sistemov za zbiranje povratnih informacij.
Ključne besede: motivacija, vozniki tovornih vozil, mednarodni transport, delovna uspešnost, zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno v ReVIS: 22.01.2025; Ogledov: 412; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh