1. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO OPERACIJI ZLOMA KOLKASara Suhodolčan, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Zlom kolka je eden izmed najpogostejših poškodb pri starejših ljudeh, ki povzroči nenadno spremembo v življenju posameznika in ima resne posledice na izrazito poslabšanje kakovosti življenja ter je kljub napredku medicine še vedno lahko smrtno nevarna poškodba. Poškodba zahteva kompleksno bolnišnično zdravljenje, ki vključuje kirurški poseg, intenzivno pooperativno zdravstveno nego in ciljno usmerjeno rehabilitacijo. Vsak posameznik ima lahko po poškodbi zloma kolka težave z gibanjem in tako postane odvisen tudi od drugih oseb pri izvajanju življenjskih aktivnosti. Ustrezna oskrba pacienta po zlomu kolka, tako pred operacijo kot po njej, je ključna za uspešno zdravljenje poškodb, preprečevanje zapletov in zagotavljanje učinkovite rehabilitacije, s ciljem čim hitrejše in čim boljše povrnitve funkcionalnosti. Pooperativni nadzor vključuje natančne postopke in intervencije, katerih cilj je
preprečiti morebitne zaplete in zagotoviti optimalno zdravljenje. Kontinuirano strokovno izpopolnjevanje je pomembno za učinkovito izvajanje navedenih nalog in prispeva k izboljšanju kakovosti oskrbe ter zadovoljstva pacienta po operativnem posegu zloma kolka. Namen diplomske naloge je bil preučiti zdravstveno nego pacienta po operativnem posegu zloma kolka.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Kot inštrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturiran intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je v intervjuju vključeval tri diplomirane medicinske sestre in tri srednje medicinske sestre, zaposlene v zdravilišču na negovalnem oddelku za rehabilitacijo, ki imajo sedem let in več delovnih izkušenj na navedenem področju. Raziskava je potekala v mesecu januarju 2025.
Rezultati: Za vse intervjuvanke pooperativni nadzor obsega pomen preprečevanja pooperativnih zapletov kot eno svojih temeljnih nalog, pri čemer posebej izpostavljajo skrb za
higieno operativne rane, nadzor bolečine ter izvajanje ukrepov za preprečevanje venske tromboze, vse to pa predstavlja tudi ključne naloge za večino intervjuvank. Prehrana in hidracija ključno vplivata na hitrost celjenja in splošno moč pacienta. Vse sodelujoče so poudarile pomen zgodnje mobilizacije, ki jo pogosto prilagajajo glede na psihofizično stanje pacienta. Raziskava je tudi pokazala, da je individualiziran pristop nujen za uspešno rehabilitacijo. Medicinske sestre morajo dobro poznati fizične in psihološke značilnosti vsakega posameznika, saj lahko le s tem zagotovijo celostno obravnavo in zmanjšajo tveganje za
ponovne poškodbe. Pomembno vlogo ima tudi čustvena podpora pacientom in svojcem, ki povečuje motivacijo za sodelovanje v rehabilitacijskem procesu.
Razprava: Ker zlom kolka močno poslabša kakovost življenja pacienta, bi bilo priporočljivo, da se njegova bivalna okolica prilagodi njegovi varnosti, kakor tudi upošteva nasvete glede zdravil in njihovih učinkov. Ugotovitve raziskave, s podprto strokovno literaturo s tega področja,
potrjujejo pomembnost večdimenzionalne vloge medicinske sestre pri celostni obravnavi pacienta po zlomu kolka, zlasti na področjih oskrbe rane, preprečevanja zapletov, prehrane, hidracije, mobilizacije ter individualne prilagoditve zdravstvene nege, saj kakovostna zdravstvena nega močno vpliva na izid zdravljenja, trajanje rehabilitacije in povrnitev pacienta v čim bolj samostojno življenje.
Ključne besede: Zlom kolka, padec, zdravstvena nega, zapleti, rehabilitacija, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 139; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,10 MB) |
2. KIRURŠKI PRISTOP PRI ZDRAVLJENJU ZAPLETOV DIABETIČNEGA STOPALADavid Detiček, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Diabetično stopalo je eden izmed najbolj pogostih zapletov sladkorne bolezni in je najpogostejši vzrok za amputacijo. Za zdravljenje diabetičnega stopala izvajajo kirurške posege, s katerimi skušajo preprečiti amputacijo, odstraniti uničene dele stopala in vzpodbuditi celjenje rane. Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri preprečevanju nastanka diabetičnega stopala, zdravljenju diabetičnega stopala in njegovih zapletov. Namen raziskave je proučiti kirurški pristop zdravljenja zapletov diabetičnega stopala in vlogo medicinskih sester pri tej obliki zdravljenja.
Metode: Raziskava je kvantitativna in je temeljila na deskriptivni metodi dela. Podatki za analizo empiričnega dela so bili pridobljeni s tehniko anketiranja, v vzorec so bile vključene srednje in diplomirane medicinske sestre, zaposlene v Splošni bolnišnici Brežice in v Zdravstvenem domu Brežice. V raziskavi smo prejeli 102 v celoti izpolnjena anketna vprašalnika. Podatke, pridobljene z anketnim vprašalnikom, smo obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je zdravstveno osebje, ki je bilo vključeno v raziskavo, ustrezno izobraženo glede dejavnikov tveganja za nastanek diabetičnega stopala. 33 % anketirancev je kot najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek diabetičnega stopala izbralo neustrezno obutev, neprimerno nego stopal in nevropatije. Večina anketirancev (90 %) pozna dejavnike, ki vplivajo na proces celjenja diabetičnega stopala. Poznajo in vestno opravljajo svojo vlogo pri zdravljenju zapletov diabetičnega stopala in pripravi bolnika z diabetičnim stopalom na kirurški poseg.
Razprava: Najpogostejša dejavnika tveganja za nastanek diabetičnega stopala pri bolniku s sladkorno boleznijo sta periferna senzorično-motorična nevropatija in periferna arterijska bolezen. Pri pripravi bolnika s sladkorno boleznijo na kirurški poseg sta pomembni fizična in psihična priprava. Pri pripravi bolnika na kirurški poseg moramo biti pozorni na to, da ima sladkorno bolezen, zaradi preprečevanja akutnih zapletov, kot je hipoglikemija. Sestre imajo pomembno vlogo pri oskrbi pooperativne rane, pri čemer jim napotke daje zdravnik, ki ga morajo obvestiti in seznaniti o morebitnih zapletih pri celjenju kirurške rane pri sladkornem bolniku.
Ključne besede: sladkorna bolezen, zapleti sladkorne bolezni, diabetično stopalo, kirurški pristop.
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2025; Ogledov: 322; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,10 MB) |
3. CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA S SLADKORNO BOLEZNIJOKristina Rozman, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen nastane, ko trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina ali pa ko telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito uporabiti. Obstaja več tipov sladkorne bolezni, najbolj pogost je tip 2. Za samokontrolo in samoobvladovanje sladkorne bolezni ter preprečevanje njenih zapletov potrebujejo pacienti dobro edukacijo in podporo zdravstvenih delavcev. Nameni raziskave so bili ugotoviti kakovost obravnave pacienta s sladkorno boleznijo, obseg pacientovega sodelovanja in truda za obvladovanje bolezni, pacientovo doživljanje sladkorne bolezni, pacientovo soočanje z ovirami sladkorne bolezni in nastanek zapletov pri pacientih s sladkorno boleznijo.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature. Vzorec je bil namenski in je vključeval 8 pacientov s sladkorno boleznijo.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so vsi pacienti s sladkorno boleznijo prejeli edukacijo, vendar jo je večina prejela površno. Stres spremlja večino pacientov, odkar imajo sladkorno bolezen. Informacija o diagnozi sladkorne bolezni paciente šokira. Večina pacientov ne sledi popolnoma diabetični dieti. Pacienti imajo različne ovire, ki jih prinaša sladkorna bolezen. Vsak pacient s sladkorno boleznijo se bori z zapleti sladkorne bolezni.
Razprava: Pacienti s sladkorno boleznijo prejmejo edukacijo o njihovi bolezni in kako jo obvladovati. Edukacije je preveč obširna in je zato pacienti ne morejo dobro razumeti. Prav tako zaradi prevelike količine razlage, medicinske sestre površno predajo znanje pacientom. Sladkorna bolezen pacientom prinaša veliko stresa. Nekateri pacienti so si organizirali življenje in načrtujejo vsak dan posebej, da bi se izognili stresu. Večina pacientov je v šoku, ko izvejo za svojo bolezen. Na začetku so zmedeni, jih je strah in ne vedo, kako naprej. Čez nekaj časa sprejmejo svojo bolezen, se naučijo živeti s njo ter sproti premagujejo ovire, ki jih prinaša sladkorna bolezen. Večina pacientov s sladkorno boleznijo ne sledi popolnoma zdravemu načinu življenja, največ težav pa jim povzroča diabetična dieta. Posledično, zaradi slabe edukacije in slabega razumevanja pacientov, to privede do veliko več zapletov sladkorne bolezni, kot bi jih sicer zasledili. V naši raziskavi imajo pacienti povprečno 3 do 4 zaplete sladkorne bolezni, kar je veliko, še posebej, če upoštevamo tiste, ki imajo sladkorno bolezen krajši čas.
Ključne besede: Sladkorna bolezen, edukacija, zapleti sladkorne bolezni.
Objavljeno v ReVIS: 08.11.2024; Ogledov: 556; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,19 MB) |
4. PACIENT S ČREVESNO STOMOKlara Nosan, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Stoma je odprtina na trebušni steni, ki jo je mogoče povezati z našim prebavnim
ali urinskim sistemom, poznamo pa tudi dihalne stome. Stoma je videti kot majhen rožnat
prirastek, prišit na telo. Ker stome nimajo mišic, se urin in blato izločata nenadzorovano.
Stome delimo glede na čas trajanja, torej na začasne in stalne. Črevesne stome delimo na
stome debelega črevesja in tankega črevesja. V diplomski nalogi se bomo opredelili na
življenje pacienta s črevesno stomo in spremembo življenjskega sloga. Namen raziskave je
preučiti kakovost življenja pacienta s črevesno stomo.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni
metodi dela. Za potrebe empiričnega dela smo zbirali, analizirali in sintetizirali primarne ter
sekundarne vire. Primarne podatke smo analizirali s pridobljeno tehniko anketiranja. Vir
podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature ter internih baz (PubMed, Cobiss).
Rezultati: V anketi je sodelovalo 100 anketirancev. Z raziskavo smo ugotovili, da so 49 (49
%) anketirancem uvedli črevesno stomo zaradi raka debelega črevesa. 35 (47 %) anketirancev
se sooča z vnetjem kože okoli stome. Kolostomo ima izpeljano 63 (63 %) anketirancev.
Raziskava je pokazala, da se 86 (86 %) anketirancev strinja, da je uvedba stome vplivala na
njihovo življenje. Velika večina anketirancev 81 (81 %) trdi, da ima stoma velik vpliv na
samopodobo.
Razprava: V raziskavi smo ugotovili, da spol, starost in socialni status ne vplivajo na
vpeljavo črevesne stome. Največ anketirancev ima nameščeno kolostomo, kar pomeni, da
imajo stomo izpeljano na levem delu trebuha. Ker ima večina naših anketirancev stomo več
kot eno leto, lahko predvidevamo, da je njihova stoma trajna. Prav tako lahko na podlagi naše
raziskave ugotovimo, da so pacienti dobili dobra navodila o negi stome, saj je večina
anketirancev odgovorila, da za oskrbo stome porabijo manj kot 20 minut. V raziskavi smo
ugotovili, da do stome največkrat privede rak debelega črevesa ali rak danke.
Ključne besede: stoma, ileostoma, kolostoma, zapleti, prolaps, samopodoba, življenjski slog.
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 605; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,45 MB) |
5. |
6. |
7. |
