Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Izhodišča: Zdravstveni delavci se pri vsakodnevnem delu soočajo z visoko delovno obremenitvijo, odgovornostjo in pričakovanji, kar pogosto vodi v utrujenost, izgorelost in zmanjšano zadovoljstvo pri delu. Ti dejavniki pomembno vplivajo na pojav odsotnosti z dela ter na odločitve posameznikov o odhodu iz ustanove. Namen raziskave je preučiti povezavo med delovno obremenitvijo, stresom, absentizmom in fluktuacijo ter ugotoviti, kako organizacijski dejavniki vplivajo na odločitev vodjev zdravstvene, da ostanejo na delovnem mestu oziroma v ustanovi. Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela, podatke pa smo pridobili s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature. V pregled smo s pomočjo izključitvenih kriterijev zajeli podatkovne baze PubMed, Cobiss, DKUM, Google učenjak in SpringerLink. Vključili smo prispevke, objavljene med letoma 2015 in 2025. Kriterij za vključitev je bil še brezplačna dostopnost zadetkov v polnem besedilu. Za iskanje zadetkov smo uporabili ključne besede v slovenščini (absentizem, fluktuacija, stres, vodji zdravstvene nege) in v angleščini (absenteeism, staff turnover, stress, nursing leaders). Iskanje, analiza in obdelava izbrane literature so potekali v mesecu maju 2025. V končno analizo smo iz skupnega nabora sprejeli 15 enot literature. Rezultati: Rezultati pregleda izbrane literature kažejo, da sta absentizem in fluktuacija medicinskih sester posledica kombinacije delovnih, individualnih in organizacijskih dejavnikov. Med temeljnimi dejavniki so zahteven urnik, dolg delovni čas, preobremenjenost, stres, konflikti ter pomanjkanje podpore oziroma ustrezne kadrovske politike. Individualni dejavniki obsegajo osebno zdravje, družinske obveznosti ter iskanje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem. Visok poklicni stres in izgorelost povečujeta odsotnost z dela in namero po odhodu, kar negativno vpliva na kakovost oskrbe pacientov. Programi za zmanjšanje stresa, izobraževanje, podpora vodstva, razvoj čustvene inteligence in transformacijski slog vodenja se izkazujejo za učinkovite pri zmanjšanju absentizma ter fluktuacije in izboljšanju zadovoljstva zaposlenih. Razprava: Iz ugotovitev lahko razberemo, da so absentizem, fluktuacija in stres v zdravstveni negi medsebojno povezani ter pomembno vplivajo na zaposlene in vodje zdravstvene nege. Glavni vzroki za odsotnost in menjavo delovnih mest so visoka delovna obremenitev, stres, konflikti, pomanjkanje kadra, neustrezno vodenje in nezadovoljstvo pri delu. Posledice teh pojavov za vodje pomenijo večje organizacijske obremenitve, večjo odgovornost za tim, večji stres in tveganje za izgorelost. Raziskave poudarjajo, da transformacijsko vodenje, podpora zaposlenim ter ustrezna organizacija dela zmanjšujejo stres, absentizem in fluktuacijo ter hkrati povečujejo zadovoljstvo, zavzetost in kakovost zdravstvene oskrbe, kar zagotavlja stabilnejše in učinkovitejše delovno okolje.
Ključne besede: absentizem, fluktuacija, stres, zdravstvena nega, vodji zdravstvene nege
Objavljeno v ReVIS: 07.02.2026; Ogledov: 31; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Etične dileme v zdravstveni oskrbi marginalnih skupin predstavljajo pomemben izziv sodobne zdravstvene prakse. Temelj razumevanja teh dilem predstavljajo štiri osnovna bioetična načela, in sicer avtonomija, neškodovanje, dobrobit in pravičnost, ki usmerjajo strokovno ravnanje zdravstvenih delavcev. Marginalne skupine, kot so priseljenci, brezdomci, osebe z duševnimi motnjami, starejši s socialnimi težavami in pripadniki LGBTQ+ skupnosti, se pogosto soočajo z omejenim dostopom do zdravstvenih storitev, kar povečuje tveganje za pojav etičnih dilem. Ključni dejavniki, ki vplivajo na njihovo obravnavo, so jezikovne ovire, kulturne razlike, stigmatizacija in sistemske omejitve. Namen raziskave je preučiti etične dileme, s katerimi se zdravstveni delavci soočajo pri oskrbi marginaliziranih skupin. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anonimnega spletnega anketnega vprašalnika (1KA), ki je vseboval 15 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 106 zdravstvenih delavcev, zaposlenih na primarni in sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti. Vzorec je bil oblikovan po metodi snežne kepe, sodelovanje je bilo prostovoljno in anonimno. Podatki so bili računalniško obdelani s programom 1KA in MS Excel ter prikazani v tabelah in grafih. Rezultati: Anketiranci poročajo, da se z etičnimi dilemami srečujejo v 52 % občasno, medtem ko jih približno četrtina navaja pogostejše pojavljanje. Dileme se v 26,9 % najpogosteje pojavljajo v komunikaciji z bolniki, kjer se pojavi približno četrtina vseh dilem, ter v odnosih z družinskimi člani. Pomemben delež je povezan tudi s kadrovsko podhranjenostjo, ki predstavlja 17,2 % zaznanih dilem. Vpliv etičnih dilem večina anketirancev ocenjuje kot nevtralen, medtem ko jih približno tretjina poroča o negativnem vplivu. Pri oskrbi marginalnih skupin se dileme najpogosteje kažejo v komunikaciji s pacientom 35,2 % in v odnosu osebja do pacientov 30 %. Manj pogosto vplivajo na kakovost nege, dostopnost storitev in odločanje o zdravljenju. Med dejavniki, ki prispevajo k nastanku dilem, so anketiranci najpogosteje navedli jezikovne ovire 28,8 %, kulturne razlike in stigmatizacijo 23,3 % ter pomanjkanje kadra 16,0 %. Podpora, ki jo imajo pri reševanju etičnih dilem zdravstveni delavci v ustanovah, je bila ocenjena kot zadostna (37 %) ali delno zadostna (35 %), nekateri menijo, da je podpora povsem nezadostna, le redki pa jo doživljajo kot zelo dobro. Izobraževanja s področja etike so po mnenju večine dostopna le občasno (42 %), redna vključitev pa je redka (9 %). Samoocena usposobljenosti zdravstvenih delavcev kaže, da se večina počuti vsaj delno pripravljene (35 %) na soočanje z etičnimi dilemami, le manjši del pa svojo usposobljenost ocenjuje kot zelo dobro (3 %) ali povsem nezadostno (7 %). Odprti odgovori razkrivajo dodatne dileme, povezane z jezikovnimi in kulturnimi razlikami, zavračanjem zdravljenja, vprašanji ob koncu življenja, obravnavo socialno ogroženih skupin ter zapornikov. Razprava: Rezultati kažejo, da so etične dileme v zdravstveni oskrbi marginalnih skupin pogost pojav, ki se največkrat izraža v komunikaciji med pacientom in zdravstvenim osebjem. Jezikovne ovire in kulturne razlike predstavljajo ključne izzive, ki otežujejo enakovredno obravnavo. Poleg tega se dileme pojavljajo v povezavi s socialnimi stiskami, stigmatizacijo in vprašanji ob koncu življenja. Podpora v ustanovah je pogosto ocenjena kot zgolj delno zadostna, kar nakazuje na potrebo po sistematičnem razvoju etičnih komisij, svetovalnih služb in kontinuiranem izobraževanju. Samoocena usposobljenosti zdravstvenih delavcev kaže na vrzeli v znanju, kar potrjuje nujnost krepitve etične kompetentnosti. Raziskava potrjuje, da etične dileme niso zgolj individualni problem, temveč odsev sistemskih omejitev v slovenskem zdravstvenem sistemu. Njihovo reševanje zahteva kombinacijo etične občutljivosti, kulturne kompetentnosti in institucionalne podpore.
Ključne besede: Etične dileme, zdravstvena nega, marginalne skupine, zdravstveni sistem, etična načela.
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2026; Ogledov: 77; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšna je vloga patronažnih medicinskih sester pri preprečevanju in obravnavi nasilja v družini? Kako se patronažne medicinske sestre soočajo z različnimi vrstami nasilja v družini pri svojih pacientih? Kako se lahko sodelovanje patronažnih medicinskih sester z drugimi člani zdravstvenega tima in zunanjimi institucijami okrepi za boljše prepoznavanje in obravnavanje nasilja v družini? Namen: Namen raziskave je bil proučiti vlogo medicinske sestre v patronažnem varstvu glede preprečevanja in obravnave nasilja v družini. Metoda: V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metoda. Podatki so bili zbrani na namenskem vzorcu osmih patronažnih medicinskih sester z delno strukturiranim individualnim intervjujem. Prvi del vprašanj je zajemal demografske značilnosti, kot so spol, starost in delovno dobo v patronažnem varstvu. Drugi del vprašanj pa je bil odprtega tipa in se je nanašal na to, kako patronažne medicinske sestre uporabljajo strokovno znanje in izkušnje pri obravnavi primerov nasilja v družini, kakšne pristope uporabljajo in kako sodelujejo z ostalimi člani zdravstvenega tima in ostalimi pristojnimi institucijami. Podatke smo analizirali z metodo analize vsebine. Rezultati: Raziskava je pokazala, da imajo patronažne medicinske sestre ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju različnih vrst nasilja v družini in pridobivanju zaupanja žrtev. Pomembno je natančno dokumentiranje in prijava nasilja pristojnim institucijam za zaščitno žrtev. Poudarja pa se tudi pomen dodatnih izobraževanj, izboljšanega sodelovanja s pristojnimi institucijami ter zaščite patronažnih medicinskih sester. Organizacija: Raziskava poudarja potrebo po dodatnem izobraževanju patronažnih medicinskih sester za učinkovitejšo prepoznavo in obravnavo nasilja v družini. Prav tako, bi morale organizacije pripraviti enotne protokole in okrepiti medinstitucionalno sodelovanje. Družba: Raziskava vpliva na družbo s poudarkom na socialni odgovornosti in izboljšanju odziva na nasilje v družini. Povečuje ozaveščenost o pomembni vlogi patronažnih medicinskih sester pri prepoznavanju in preprečevanju nasilja v družini. Originalnost: Izpostavlja potrebo po dodatnem izobraževanju in usposabljanju, ter boljšemu sodelovanju s pristojnimi institucijami, kar bi izboljšalo pristop pri reševanju te problematike. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Kot omejitev v raziskavi, lahko izpostavimo, da je le-ta zajemala številčno majhen vzorec sodelujočih. Skozi prebiranje literature smo opazili podobne raziskave na to temo ter protokole za obravnavo nasilja v družini. Kljub temu, se zdi, da je njihova dostopnost in poznavanje med patronažnimi medicinskimi sestrami še vedno omejena. To lahko prispeva k težavam pri prepoznavanju in obravnavanju primerov nasilja v družini in s tem na samo učinkovitost njihovega dela. Smiselno bi bilo nadaljnje raziskave usmeriti v raziskovanje ravni ozaveščenosti in poznavanja že obstoječih virov ter protokolov med patronažnimi medicinskimi sestrami ter preučiti, kako lahko ta znanja bolje vključimo v njihovo prakso.
Ključne besede: družinsko okolje, nasilje, preventivni ukrepi, patronažna medicinska sestra, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 76; Prenosov: 1
Celotno besedilo (365,01 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Profesija medicinske sestre je poklic s področja zdravstvene nege, za opravljanje katerega je potrebno visokošolsko izobraževanje, upoštevanje kodeksa etike in vseživljenjsko izobraževanje. Temeljna naloga medicinskih sester je krepitev zdravja, preprečevanje bolezni in lajšanje trpljenja pacienta – zagotavljamo varno, kakovostno in uspešno zdravstveno nego. Medicinska sestra prevzema strokovno, etično, materialno in kazensko odgovornost za svoje delo. Sodeluje v timu zdravstvene nege, ki ga sestavljajo člani različne izobrazbe. V praksi nekateri zdravniki še vedno ne priznavajo poklica medicinske sestre za avtonomnega. Za to profesijo je značilna tudi feminizacija poklica, kar vpliva na javno podobo, ki je oblikovana na podlagi družbenih predstav, izkušenj posameznikov in stereotipov. Namen raziskave je preučiti poklic medicinske sestre kot profesije. Metode: V raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo. V empiričnem delu smo zbrali, analizirali in sintetizirali primarne in sekundarne vire. Primarne podatke smo pridobili z izvedbo intervjujev, sekundarne pa s pregledom strokovne in znanstvene literature, dostopne v podatkovnih bazah Google Učenjak in dLib. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester, ki imajo najmanj eno leto delovne dobe. Ugotovili smo, da večina medicinskih sester enotno razume svoj poklic. Razprava: Vse intervjuvanke imajo podobno mnenje o poklicu in avtonomiji medicinskih sester. Vse opažajo problem feminizacije v tem poklicu ter izražajo željo po moškem kadru zaradi fizično zahtevnega dela. Večina intervjuvank ima občutek, da zdravniki zaničujejo poklic medicinske sestre. Ena intervjuvanka je opazila, da se ta odnos s časom izboljšuje. V splošnem menijo, da družba ne razume zahtevnosti in pomena njihovega polica; želijo si več spoštovanja, boljše delovne razmere in ustrezno plačilo.
Ključne besede: medicinska sestra, zdravstvena nega, profesionalnost, feminizacija.
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2025; Ogledov: 277; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: Izhodišča: V večgeneracijskih timih zdravstvene nege se srečujejo posamezniki različnih starostnih skupin, ki v delovno okolje prinašajo raznolike vrednote, oblikovane pod vplivom družbenih sprememb. Vrednote, ki jih oblikujejo družina, družba in delovno okolje, usmerjajo vedenje zaposlenih in imajo pomembno vlogo pri razvoju profesionalnih vrednot zdravstvene nege. Namen raziskave je bil proučiti vpliv generacijskih vrednot na timsko delo v zdravstveni negi. Metoda: V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna, neeksperimentalna metoda dela z deduktivnim pristopom empiričnega raziskovanja. Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop. V raziskavi je sodelovalo 201 zaposlen na Interni kliniki UKC Ljubljana. Vprašalnik smo oblikovali s pregledom znanstvene literature, sestavljen je iz petih sklopov in vključuje vprašanja in trditve. Podatke smo zbrali s spletno anketo in jih analizirali z ustreznimi statističnimi metodami in testi. Rezultati: V raziskavi so sodelovale štiri generacije: baby boom (8,9 %), X (40,3 %), Y (33,3 %) in Z (17,9 %). Generacija baby boom je višje rangirala vrednote spoštovanja, zaupnosti, sočutja in strokovnosti, medtem ko je generacija Z poudarila veščino in avtentičnost. Vrednote v odnosu do pacienta so bile statistično povezane z zavzetostjo za delo. Osebne vrednote, kot so svoboda pri delu, uporaba informacijske tehnologije in duhovna rast, pomembno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih. Razprava: Raziskava priporoča spodbujanje avtonomije, digitalna izobraževanja in krepitev timske dinamike. Predlaga se razvoj programov usposabljanja, ki temeljijo na univerzalnih vrednotah in ne na generacijskih stereotipih, kar lahko prispeva k večji učinkovitosti in harmoniji v zdravstveni negi.
Ključne besede: zdravstvena nega, vrednote, različne generacije, timsko delo
Objavljeno v ReVIS: 30.11.2025; Ogledov: 310; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,71 MB)