1. Vrednotenje higiene rok zdravstvenih delavcev v zdravstvenem varstvu na terciarni ravniMirjana Benko, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Bolnišnične okužbe predstavljajo v svetu velik globalni problem, saj vsako leto pridobi katero od njih na milijone ljudi, ki se zdravijo ali prebivajo v raznih institucijah zaradi različnih obolenj. Smrtnost in obolevnost se povečujeta ob prisotnosti bolnišničnih okužb, zato je skrbna higiena rok bistvena za zagotavljanje varne, stroškovno učinkovite in kakovostne oskrbe naših pacientov. Bolnišnične okužbe povzročajo veliko breme za paciente in zdravstvene ustanove. Poleg podaljšanja hospitalizacije in neugodnih učinkov na zdravje pacienta lahko te okužbe vplivajo tudi na finančno stanje bolnišnic zaradi povečanih stroškov zdravljenja, izgubljenega dela in pravnih sporov. Namen raziskave je ugotoviti, kakšen je pogled zdravstvenih delavcev na ustrezno higieno rok, kakšno je njihovo znanje o ustrezni higieni rok in kako vpliva redno vrednotenje na njihovo vzdrževanje higiene rok.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodi deskriptivnega raziskovanja. Uporabljena je bila tehnika anketiranja s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je bil prirejen po Van de Mortelu in po »Vprašalniku znanja o higieni rok za zdravstvene delavce« Svetovne zdravstvene organizacije. Raziskava je potekala na Očesni kliniki Ljubljana. Za zbiranje podatkov smo oblikovali spletni anketni vprašalnik, ki smo ga prek internetne pošte distribuirali ciljni populaciji. Spletni vprašalnik je bil oblikovan v spletnem orodju 1ka, ki je namenjeno oblikovanju in analizi anket. Podatki so se prav tako zbirali v spletnem orodju 1ka. Statistična obdelava je bila narejena s pomočjo programa SPSS.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 100 anketirancev. Večina anketirancev je mnenja, da bolnišnične okužbe nastanejo med bivanjem pacienta v bolnišnici. Večina anketirancev se tudi strinja, da higiena rok zmanjša smrtnost in stroške zdravljenja, povezane z bolnišničnimi okužbami. Prav tako se večina vključenih strinja, da lahko svoje znanje o higieni rok učinkovito prenesejo v klinično prakso. S pomočjo statističnih testov nismo potrdili nobene zastavljene hipoteze. V raziskavi nismo ugotovili povezave med higieno rok zdravstvenih delavcev in demografskimi dejavniki ter povezave z zadovoljstvom zaposlenih. V raziskavi smo ugotovili dobro znanje zdravstvenih delavcev s področja higiene rok, prav tako se zdravstveni delavci, vključeni v raziskavo, dobro zavedajo pomena higiene rok.
Razprava: Ključni dejavnik je zagotoviti, da imajo zdravstveni delavci ustrezno znanje o vlogi, ki jo imajo njihove roke pri širjenju okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo med različnimi dejavnostmi oskrbe pacientov, ki lahko povzročijo kontaminacijo rok. To zavedanje je potrebno, da jim pomaga razumeti svojo sposobnost prispevanja k preprečevanju okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, z učinkovito in trajno spremembo vedenja.
Ključne besede: zdravstvo, zdravstveni delavci, higiena rok, bolnišnične okužbe.
Objavljeno v ReVIS: 23.11.2024; Ogledov: 244; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (2,12 MB) |
2. Kognitivne motnje zdravstvenih delavcev pri dolgotrajnem delu v nočnih izmenahŠtefan Travnik, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Dolgotrajno delo v nočnih izmenah predstavlja pomemben izziv za zdravstvene delavce, saj lahko povzroči resne kognitivne motnje. Zaradi spremembe naravnega cirkadianega ritma je moten spanec, kar vodi do povečane utrujenosti in zmanjšane koncentracije. Kronično pomanjkanje spanja lahko negativno vpliva na delovni spomin, sposobnost reševanja problemov in odločanja. Zmanjšana pozornost in povečana stopnja napak lahko ogrozita varnost pacientov in učinkovitost zdravstvene oskrbe. Dolgotrajna izpostavljenost nočnemu delu lahko prispeva tudi k razvoju duševnih bolezni, kot so depresija in anksioznost. Za obvladovanje teh težav je pomembno uvajanje strategij za izboljšanje higiene spanja in zmanjšanje stresa na delovnem mestu. Raziskave in intervencije na področju zdravja pri delu so ključnega pomena za zmanjšanje negativnih posledic nočnega dela za zdravstvene delavce. Namen raziskave je preučiti kognitivne motnje zdravstvenih delavcev pri dolgotrajnem delu v nočnih izmenah. Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje znanstvene oziroma strokovne literature ter mednarodnih podatkovnih baz Cobiss, Google Učenjak, Medline, dLib in PubMed smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev smo razvrstili v tabele, podatke pa v posamezne kode in jih interpretirali. Rezultati: V raziskavi so sodelovali zdravstveni delavci, ki imajo minimalno eno leto delovnih izkušenj dela v nočnih izmenah. Ugotovili smo, da se zdravstveno osebje zaveda, da nočno delo negativno vpliva na kakovost spanja zdravstvenih delavcev, kar se kaže v krajšem trajanju spanja, pogostejših prebujanjih in slabši kakovosti spanja. Povezanost nočnega dela z ravnjo stresa je bila očitna, saj so zdravstveni delavci poročali o povečani razdražljivosti, anksioznosti in utrujenosti. Poleg tega so zdravstveni delavci med nočnimi izmenami doživljali zmanjšano delovno učinkovitost, slabšo zbranost in več napak pri delu. Razprava: Ugotovili smo, da nočno delo zdravstvenih delavcev bistveno vpliva na njihovo kakovost spanja, raven stresa in delovno učinkovitost. Intervjuvanci so poročali o slabši kakovosti spanja, pogostih prebujanjih in krajšem trajanju spanja po nočnih izmenah, kar vodi do povečane utrujenosti in stresa. Večina zdravstvenih delavcev doživlja več psiholoških težav, kot so razdražljivost in anksioznost, kar je povezano z motnjami cirkadianih ritmov. Dolgotrajno delo v nočnih izmenah lahko povzroči kognitivne motnje, pri čemer so intervjuvanci izpostavili, da se te težave povečujejo z večjim številom zaporednih nočnih izmen. Raziskava je pokazala, da morajo zdravstveni delavci delati več kot pet let v nočnih izmenah, da se začnejo pojavljati resne kognitivne motnje, čeprav se lahko posamezniki razlikujejo glede na prilagodljivost in načine obvladovanja stresa. Na koncu, strategije, kot so pitje kave in kratki dremeži, lahko pomagajo ohranjati budnost in zmanjšati vpliv nočnih izmen, vendar dolgoročne rešitve zahtevajo boljše upravljanje delovnih razmer in podporo zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: kognitivne motnje, nočne izmene, zdravstveni delavci, vpliv na zdravje, spalne motnje.
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 318; Prenosov: 26
Celotno besedilo (2,31 MB) |
3. IZPOSTAVLJENOST ZAPOSLENIH V ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI ŠKODLJIVIM SNOVEM V ZDRAVSTVUMarina Šercer, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Tako kot v vsaki dejavnosti, so tudi v zdravstvu delavci izpostavljeni različnim zdravju škodljivim snovem. Največkrat se tega zdravstveno osebje sploh ne zaveda ali pa ne pozna vseh nevarnih snovi, s katerimi prihaja v stik; izpostavljeni so kemičnim snovem,
biološkim snovem in fizikalnim dejavnikom ter nevarnim odpadkom. Varno uporabo in skladiščenje zdravju škodljivih snovi v zdravstveni dejavnosti ureja več predpisov. Za varno rabo in zaščito pred škodljivimi učinki so bistveni dejavniki ustrezna usposobljenost,
poznavanje snovi in njihovih nevarnosti, uporaba osebnih zaščitnih sredstev ter delo po sprejetih postopkih. Namen naloge je bil raziskati izpostavljenost zdravstvenih delavcev škodljivim snovem v zdravstvu. V sklopu raziskave smo med zdravstvenim osebjem
ugotavljali zavedanje navzočnosti nevarnih snovi pri njihovem delu, poznavanje predpisov, poznavanje ukrepov za varno delo in poznavanje snovi, ki lahko povzročijo poklicne bolezni.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Vzorec je vključeval šest zdravstvenih delavcev različne starosti in posledično z različnim obsegom delovnih izkušenj. V intervju smo vključili 3 medicinske sestre oziroma srednje zdravstvenike, diplomirano medicinsko sestro, diplomirano inženirko radiološke
tehnologije in doktorico medicine.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se zdravstveno osebje zaveda škodljivih snovi pri svojem delu, a ne pozna vseh nevarnih snovi in njihovih lastnosti. Ključna za zavedanje nevarnosti sta poznavanje lastnosti snovi in ustrezna usposobljenost zdravstvenega osebja. Tega se zavedajo tudi vsi intervjuvanci, saj so poudarili obvezno uporabo osebnih zaščitnih sredstev. Zdravju škodljive snovi v zdravstvu se tako kot sicer pojavljajo v različnih predmetih in okoljih. Zdravstveni delavci se zavedajo, da lahko izpostavljenost tem snovem povzroči kronične ali akutne posledice oziroma obolenja, odvisno od časa izpostavljenosti in intenzivnosti izpostavljenosti (koncentracije oz. količine). Nekatere snovi lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti povzročijo tudi poklicne bolezni, vendar intervjuvanci snovi, s katerimi delajo, niso prepoznali kot nevarne za take vrste obolenj. Iz intervjujev in zbranih rezultatov je bilo ugotovljeno, da poznavanje zakonodaje ter opredelitev zdravju škodljivih snovi in posledic, ki jih te povzročajo v zdravstveni dejavnosti, predstavljata za večino zdravstvenega
osebja pretežko nalogo.
Razprava: Glede na ugotovitve iz raziskave bi bilo treba zdravstveno osebje pogosteje in podrobneje poučiti o nevarnih snoveh, s katerimi prihajajo v stik, poleg tega pa bi bilo treba nove snovi pred pričetkom uporabe ustrezno predstaviti zaposlenim. Ključno je poznati
nevarne značilnosti snovi, jih ustrezno shranjevati oziroma označevati ter poznati način zaščite pred njimi. Poleg tega je pomembna tudi seznanjenost z nevarnimi snovmi, ki povzročajo poklicne bolezni, saj se je v raziskavi izkazalo, da je to področje kljub navzočnosti
takšnih snovi v zdravstvu slabo poznano.
Ključne besede: škodljive snovi, zdravstveni delavci, bolezni, vpliv na zdravje, izpostavljenost zdravju škodljivim snovem.
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2024; Ogledov: 560; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,41 MB) |
4. Pomen dobre komunikacije za odnose v timu zdravstvene negeMateja Tkalčič, 2024, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega postaja vse bolj zahtevna, kompleksna in razvejana zdravstvena disciplina. Vse hitrejši razvoj različnih znanosti in disciplin ter celovito reševanje čedalje zapletenejših težav narekujeta vse večjo potrebo po timskem delu. Zdravstvene time sestavljajo različni zdravstveni strokovnjaki. Timski pristop prinaša veliko pozitivnih sprememb glede rezultatov zdravljenja. Odnosi med zdravstvenimi delavci so najpomembnejši za kakovostno zdravstveno nego. Odnosi v timu se gradijo s komunikacijo, saj gradi zaupanje, zaupanje sproži predanost, predanost spodbuja timsko delo, timsko delo pa ustvarja rezultate. Dobra komunikacija med zdravstvenimi delavci in pacienti je bistvenega pomena za uspešen izid zdravstvene nege pacienta. Da bi to dosegli, morajo zdravstveni delavci razumeti paciente in jim pomagati, biti prijazni, vljudni in iskreni. Pacientu morajo nameniti čas in govoriti z njim s potrebno zaupnostjo, pri čemer ne smejo pozabiti, da so v to komunikacijo vključene osebe, ki obolelega obkrožajo, zato mora biti jezik razumljiv za vse.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Podatke smo zbrali s tehniko anketiranja.
Razprava: Obravnavana tema je pomembna, saj sta od dobre komunikacije odvisna kakovostna obravnava in uspešno zdravljenje pacienta. Zaradi pomembnosti dobre komunikacije za odnose v timih zdravstvene nege, ki vpliva na uspešen izid obravnave pacienta, smo v magistrskem delu preučili time zdravstvene nege, komunikacijo in odnose v njih.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da se izredni študenti prve stopnje Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu, ki delajo v timih v različnih zdravstvenih ustanovah, zavedajo pomena dobre komunikacije ter komunikacijo v svojih delovnih timih ocenjujejo kot dobro. Občasno prihaja do konfliktov med sodelavci, nekoliko slabše ocenjujejo zaupanje ter se največkrat srečujejo z organizacijskimi ovirami. Glede na rezultate raziskave anketiranim svetujemo redne tedenske sestanke, občasne treninge komunikacije, uporabo metod za zmanjševanje stresa ter supervizijo. Raziskava je lahko osnova za nadaljnja raziskovanja in predloge novih ukrepov za izboljšanje komunikacije in medsebojnih odnosov v timu zdravstvene nege.
Ključne besede: komunikacija, odnosi v timu, zdravstveni tim, zdravstvena nega, zdravstveni delavci
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 748; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,39 MB) |
5. Opolnomočenje zaposlenih v preprečevanju bolnišničnih okužbTatjana Dremelj, 2024, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Bolnišnične okužbe, so ene izmed okužb, ki se pripetijo med zdravstveno obravnavo bolnika in ponazarjajo najpogostejše komplikacije zdravljenja. Obvladovanje in zajezitev tovrstnih okužb mora biti smiselno in usmerjeno k vzrokom za nastanek okužb. Za omejitev okužb je nujno epidemiološko nadzorovanje nalezljivih okužb, saj pripomorejo k zgodnji prepoznavi okužb pri bolniku in takojšnje pravilno ukrepanje. Z izvajanjem splošnih preventivnih ukrepov se lahko zmanjša in omeji tovrstne okužbe. Najpomembnejši in najučinkovitejši ukrep za preprečevanje okužb je higiena rok. Vloga zaposlenih v zdravstvu, predvsem pa medicinskih sester pri preprečevanju in obvladovanju okužb je izjemnega pomena, saj imajo pri vsakdanjem delu največ stika z bolnikom. Namen raziskave je ugotoviti, kakšen
obseg znanja imajo zaposleni v organizaciji s področja nalezljivih okužb.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s kvantitativnim raziskovalnim pristopom. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo tehnike anketiranja, na osnovi anketnega vprašalnika, ki smo ga izdelali na osnovi domače in tuje literature. Osnovna populacija vzorca predstavlja 106 oseb, vseh zaposlenih v Bolnišnici za otroke v Šentvidu pri Stični. Pravilno izpolnjenih in vrnjenih anketnih vprašalnikov je bilo 71. Realizacija vzorca je v 66,98 %.
Rezultati: Ugotovili smo, da pri sodelujočih v raziskavi izobrazba med zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci v manjši meri vpliva na poznavanje področja obvladovanja in preprečevanja okužb, povezanih z zdravstvom. Rezultati kažejo, da vsi zaposleni poznajo pomen bolnišničnih okužb, točno definicijo bolnišničnih okužb pa pozna 72 % vprašanih. 95 % zaposlenih je mnenja, da z upoštevanjem pripravljenih navodil pripomorejo k omejitvi ter
preprečevanju širjenja infektivnih bolezni. 80 % vprašanih je mnenja, da je najpomembnejši ukrep za zajezitev nalezljivih okužb higiena rok. 73 % osebja meni, da znanja o okužbah, povezanih z zdravjem nima dovolj oz. si kar več kot polovico teh želi dodatnih znanj s tega področja.
Razprava: Pojavljanje novih okužb v zdravstvu, je ključni razlog, da je zdravstveno osebje vedno postavljeno novim izzivom. Ugotovili smo, da se osebje v analizirani ustanovi dokaj dobro zaveda in ima pozitivno stališče do izvajanja dejanj za izogib ter ustrezno zajezitev širjenja okužb. Pri poznavanju ukrepov za omejitev širjenje okužb je prišlo do manjših razlik med zdravstvenim osebjem. Vodstvo ustanove se mora zavedati, kako pomembno je graditi
kakovost dela zaposlenih z nudenjem dodatnih izobraževanj vsem zaposlenim in izvajanjem rednih nadzorov na področja preprečevanja kot tudi omejitve širjenja infektivnih okužb.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci, ukrepi
preprečevanja in obvladovanja okužb, povezanih z zdravstvom, opolnomočenje zaposlenih.
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 586; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,89 MB) |
6. |
7. ČUSTVENA STABILNOST ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V URGENTNI DEJAVNOSTIIzidor Hotko, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Čustveno stabilen zdravstveni delavec je manj dovzeten za doživljanje negativnih čustev. Svoje delo opravlja bolj kakovostno in celovito, čustveno neravnovesje pa vodi v napake pri delu in s tem škoduje tako pacientu kot tudi delovni organizaciji. Namen naše raziskave je raziskati čustveno stabilnost med zdravstvenimi delavci v urgentni dejavnosti.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela smo s tehniko anketiranja zbrali podatke, ki smo jih nato strukturirali in analizirali, za teoretični del pa uporabili sekundarne vire, pridobljene s pomočjo pregleda strokovne in znanstvene literature. V raziskavi je sodelovalo 92 zaposlenih delavcev v zdravstveni negi s srednješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo.
Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica anketirancev (55 %; 50) lahko obvlada stres na delovnem mestu. Izgorelost na delovnem mestu je občutila večina anketirancev (61 %; 56). Menimo, da je zaradi pomanjkanja možnosti pogovora s strokovnim osebjem v organizaciji večina zdravstvenih delavcev iz tega razloga že morala koristiti bolniški stalež. Pogovor s sodelavci in/ali nadrejenimi je zelo koristen in zdravstvenim delavcem pomaga pri obvladovanju svojih čustev. Organizacije premalo zagotavljajo dodatna usposabljanja na temo obvladovanja stresa in čustev v urgentni dejavnosti, kar se izvaja, pa ni zadovoljivo.
Razprava: Čustvena stabilnost zdravstvenih delavcev v urgentni dejavnosti vpliva na pojav stresa, obvladovanje stresa in na pojav izgorelosti. Za zdravstvene delavce je torej nujno, da se naučijo različnih metod, ki jim bodo pomagale pri obvladovanju čustev ter posledično doživljanju stresa in izgorelosti na delovnem mestu.
Ključne besede: čustvena stabilnost, stres, izgorelost, zdravstveni delavci, urgentna dejavnost
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2024; Ogledov: 628; Prenosov: 12
Celotno besedilo (603,59 KB) |
8. POJAVNOST SIMPTOMATIKE IZGORELOSTI PRI ZDRAVSTVENIH DELAVCIH IN SODELAVCIHJasmina Koci Klopčič, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Stres in izgorelost sta tesno povezana pojma, še posebej v zahtevnih delovnih okoljih, kot je zdravstveni sektor. Stres, ki izvira iz visokih pričakovanj, časovnega pritiska in kompleksnih odločitev, lahko sčasoma pripelje do izgorelosti. Dolgotrajna izpostavljenost stresorjem lahko vodi do fizičnih, psihičnih in vedenjskih sprememb. Izgorelost se ne nanaša samo na fizično utrujenost, temveč predstavlja kompleksen psihološki odziv na pritiske in zahteve v delovnem okolju. Učinkovito obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti zahteva celostni pristop, ki vključuje posameznikove sposobnosti obvladovanja stresa ter tudi organizacijske ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev ter podpore zdravstvenim delavcem in sodelavcem.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop ter deskriptivno metodo. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (Cinahl, Cobiss, Medline, PubMed, Google Scholar).
Rezultati: Na podlagi rezultatov naše študije smo prišli do zaključka, da je izgorelost med zdravstvenimi delavci in sodelavci zelo razširjena. Večina vprašanih meni, da je glavni razlog za izgorelost prekomerna delovna obremenjenost. Simptoma, ki ju največkrat občutijo, sta utrujenost in izčrpanost. Izgorelost preprečujejo s pomočjo pogovora s prijatelji in družino ter fizične aktivnosti. Povezave med izgorelostjo in delovno dobo nismo mogli potrditi, saj smo zajeli premajhen vzorec oseb, mlajših od 24 let.
Razprava: Kljub temu da se izgorelost pojavlja pri različnih poklicih, je bila naša raziskava osredotočena na zdravstvene delavce in sodelavce. Ugotovili smo, da je pojavnost simptomatike izgorelosti med zdravstvenimi delavci in sodelavci visoka, kar lahko negativno vpliva na njihovo zdravje, kakovost dela in varnost pacientov. Zato je pomembno, da se zavedamo tega problema in uvedemo ukrepe za preprečevanje ter zdravljenje izgorelosti pri zdravstvenih delavcih in sodelavcih. Ti ukrepi lahko vključujejo izobraževanje o izgorelosti, spodbujanje samozavedanja in samozdravljenja, organizacijske spremembe ter podporo zdravstvenim delavcem in sodelavcem v njihovem delovnem okolju. Naša raziskava lahko služi kot osnova za nadaljnje raziskave in ukrepe za izboljšanje zdravja ter dobrega počutja zdravstvenih delavcev in sodelavcev.
Ključne besede: stres, izgorelost, simptomi, zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2024; Ogledov: 824; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,05 MB) |
9. |
10. |
