Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Opolnomočenje zaposlenih v preprečevanju bolnišničnih okužb
Tatjana Dremelj, 2024, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Bolnišnične okužbe, so ene izmed okužb, ki se pripetijo med zdravstveno obravnavo bolnika in ponazarjajo najpogostejše komplikacije zdravljenja. Obvladovanje in zajezitev tovrstnih okužb mora biti smiselno in usmerjeno k vzrokom za nastanek okužb. Za omejitev okužb je nujno epidemiološko nadzorovanje nalezljivih okužb, saj pripomorejo k zgodnji prepoznavi okužb pri bolniku in takojšnje pravilno ukrepanje. Z izvajanjem splošnih preventivnih ukrepov se lahko zmanjša in omeji tovrstne okužbe. Najpomembnejši in najučinkovitejši ukrep za preprečevanje okužb je higiena rok. Vloga zaposlenih v zdravstvu, predvsem pa medicinskih sester pri preprečevanju in obvladovanju okužb je izjemnega pomena, saj imajo pri vsakdanjem delu največ stika z bolnikom. Namen raziskave je ugotoviti, kakšen obseg znanja imajo zaposleni v organizaciji s področja nalezljivih okužb. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s kvantitativnim raziskovalnim pristopom. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo tehnike anketiranja, na osnovi anketnega vprašalnika, ki smo ga izdelali na osnovi domače in tuje literature. Osnovna populacija vzorca predstavlja 106 oseb, vseh zaposlenih v Bolnišnici za otroke v Šentvidu pri Stični. Pravilno izpolnjenih in vrnjenih anketnih vprašalnikov je bilo 71. Realizacija vzorca je v 66,98 %. Rezultati: Ugotovili smo, da pri sodelujočih v raziskavi izobrazba med zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci v manjši meri vpliva na poznavanje področja obvladovanja in preprečevanja okužb, povezanih z zdravstvom. Rezultati kažejo, da vsi zaposleni poznajo pomen bolnišničnih okužb, točno definicijo bolnišničnih okužb pa pozna 72 % vprašanih. 95 % zaposlenih je mnenja, da z upoštevanjem pripravljenih navodil pripomorejo k omejitvi ter preprečevanju širjenja infektivnih bolezni. 80 % vprašanih je mnenja, da je najpomembnejši ukrep za zajezitev nalezljivih okužb higiena rok. 73 % osebja meni, da znanja o okužbah, povezanih z zdravjem nima dovolj oz. si kar več kot polovico teh želi dodatnih znanj s tega področja. Razprava: Pojavljanje novih okužb v zdravstvu, je ključni razlog, da je zdravstveno osebje vedno postavljeno novim izzivom. Ugotovili smo, da se osebje v analizirani ustanovi dokaj dobro zaveda in ima pozitivno stališče do izvajanja dejanj za izogib ter ustrezno zajezitev širjenja okužb. Pri poznavanju ukrepov za omejitev širjenje okužb je prišlo do manjših razlik med zdravstvenim osebjem. Vodstvo ustanove se mora zavedati, kako pomembno je graditi kakovost dela zaposlenih z nudenjem dodatnih izobraževanj vsem zaposlenim in izvajanjem rednih nadzorov na področja preprečevanja kot tudi omejitve širjenja infektivnih okužb.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci, ukrepi preprečevanja in obvladovanja okužb, povezanih z zdravstvom, opolnomočenje zaposlenih.
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 739; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,89 MB)

2.
POJAVNOST SIMPTOMATIKE IZGORELOSTI PRI ZDRAVSTVENIH DELAVCIH IN SODELAVCIH
Jasmina Koci Klopčič, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Stres in izgorelost sta tesno povezana pojma, še posebej v zahtevnih delovnih okoljih, kot je zdravstveni sektor. Stres, ki izvira iz visokih pričakovanj, časovnega pritiska in kompleksnih odločitev, lahko sčasoma pripelje do izgorelosti. Dolgotrajna izpostavljenost stresorjem lahko vodi do fizičnih, psihičnih in vedenjskih sprememb. Izgorelost se ne nanaša samo na fizično utrujenost, temveč predstavlja kompleksen psihološki odziv na pritiske in zahteve v delovnem okolju. Učinkovito obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti zahteva celostni pristop, ki vključuje posameznikove sposobnosti obvladovanja stresa ter tudi organizacijske ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev ter podpore zdravstvenim delavcem in sodelavcem. Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop ter deskriptivno metodo. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (Cinahl, Cobiss, Medline, PubMed, Google Scholar). Rezultati: Na podlagi rezultatov naše študije smo prišli do zaključka, da je izgorelost med zdravstvenimi delavci in sodelavci zelo razširjena. Večina vprašanih meni, da je glavni razlog za izgorelost prekomerna delovna obremenjenost. Simptoma, ki ju največkrat občutijo, sta utrujenost in izčrpanost. Izgorelost preprečujejo s pomočjo pogovora s prijatelji in družino ter fizične aktivnosti. Povezave med izgorelostjo in delovno dobo nismo mogli potrditi, saj smo zajeli premajhen vzorec oseb, mlajših od 24 let. Razprava: Kljub temu da se izgorelost pojavlja pri različnih poklicih, je bila naša raziskava osredotočena na zdravstvene delavce in sodelavce. Ugotovili smo, da je pojavnost simptomatike izgorelosti med zdravstvenimi delavci in sodelavci visoka, kar lahko negativno vpliva na njihovo zdravje, kakovost dela in varnost pacientov. Zato je pomembno, da se zavedamo tega problema in uvedemo ukrepe za preprečevanje ter zdravljenje izgorelosti pri zdravstvenih delavcih in sodelavcih. Ti ukrepi lahko vključujejo izobraževanje o izgorelosti, spodbujanje samozavedanja in samozdravljenja, organizacijske spremembe ter podporo zdravstvenim delavcem in sodelavcem v njihovem delovnem okolju. Naša raziskava lahko služi kot osnova za nadaljnje raziskave in ukrepe za izboljšanje zdravja ter dobrega počutja zdravstvenih delavcev in sodelavcev.
Ključne besede: stres, izgorelost, simptomi, zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2024; Ogledov: 976; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh