Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | SLO | ENG

Naslov:VLOGA IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE PRI OBRAVNAVI OTROKA IN MLADOSTNIKA Z DUŠEVNO MOTNJO
Avtorji:Martinčič, Amanda (Avtor)
Lapanja, Aljoša (Mentor) Več o soavtorju... Novo okno
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:UNM FZV - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:POVZETEK Teoretična izhodišča: Otroci in mladostniki imajo lahko v začetku življenja različne duševne motnje, ki so hitro prepoznane ali pa jih skrivajo in je zato njihova prepoznava bistveno težja. Pri obravnavi takšnih otrok ali mladostnikov je izjemnega pomena komunikacija in zaupanje izvajalcev zdravstvene nege. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje predstavljata izziv za vsakega posameznika. Namen raziskave je bil opredeliti vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi otrok in mladostnikov z duševno motnjo. Cilji pa so bili opredeliti značilnosti komunikacije izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi otroka in mladostnika z duševno motnjo, raziskati zgodnje prepoznavanje znakov in simptomov duševne motnje pri otroku in mladostniku s strani zdravstvenih delavcev in izpostaviti najpomembnejše vrste pomoči pri zagotavljanju celostne zdravstvene oskrbe otroka in mladostnika z duševno motnjo. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Prvi del ankete je zajemal demografske podatke (starost, spol, delovna doba, izobrazba). V nadaljevanju smo anketirance spraševali o pomembnosti prepoznavanja otrok in mladostnikov z duševno motnjo, kakšno je njihovo osebno mnenje o otrocih in mladostnikih, ki so »drugačni«, in o njihovi vlogi v družbi, če bi prepoznali otroka ali mladostnika, ki ima duševno motnjo. S pomočjo Likertove lestvice pa smo želeli ugotoviti stopnjo strinjanja glede komunikacije z otrokom ali mladostnikom v duševni stiski, stopnjo strinjanja glede prepoznavanja otroka in mladostnika z duševno stisko in ugotoviti stopnjo strinjanja glede pomoči otroku in mladostniku z duševno stisko. V anketi je sodelovalo 106 anketirancev. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Potekalo je po odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje na domeni www.1ka.si. Anketne vprašalnike smo poslali po elektronski pošti znancem, zaposlenim v zdravstveni negi, in jih poprosili za nadaljnje posredovanje (sistem snežne kepe). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel in jih predstavili v diplomski nalogi. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne literature in znanstvenih člankov v bibliografskih bazah CINAHL, PubMed, COBISS in Google učenjak. Rezultati: Vzorec je zajemal 106 anketirancev, zaposlenih v zdravstveni negi na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju. Izvajalci zdravstvene nege se glede verbalne in neverbalne komunikacije v 97 % strinjajo, da imata obe velik vpliv na otroka in mladostnika. Skupaj se 105 (99 %) anketirancev strinja, da ima pri komunikaciji z otrokom ali mladostnikom zelo velik pomen zaupanje. 101 (95 %) izvajalec zdravstvene nege otroku in mladostniku vedno pusti čas, da se ga navadi, in 105 (99 %) se jih strinja, da je komunikacija pri otroku in mladostniku izjemnega pomena. V 102 (96 %) primerih bi si pri otroku ali mladostniku želeli pridobiti zaupanje, 99 (93 %) bi jih otroka ali mladostnika, če bi se odprl, poslušalo in mu skušalo svetovati. Da je poslušanje ključno pri pomoči otroku ali mladostniku, se strinja 105 (99 %) anketirancev in enak odstotek se jih strinja, da sta prepoznava in usmerjanje ključnega pomena. 97 (92 %) anketirancev bi v hudi stiski takoj poklicalo pristojne službe, 101 (95 %) anketiranec samomorilnega otroka ne bi pustil samega. Da so vedno pripravljeni pomagati v stiski, sta odgovorila 102 (96 %) anketiranca, da nikoli ne bi obrnili hrbta otroku ali mladostniku v stiski, pa jih je odgovorilo 105 (99 %). Razprava: Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri obravnavi otrok in mladostnikov z duševno motnjo. Pomembna je prepoznava in odkrivanje otrok in mladostnikov z duševno motnjo in njihova ustrezna obravnava. Zelo pomembno pa je tudi zavedanje, da je ključna vloga pri obravnavi zaupanje in komunikacija z otrokom in mladostnikom.
Ključne besede:Pomoč, težave otrok, zdravstvena nega.
Leto izida:2024
VisID:18751
Število ogledov:99
Število prenosov:6
Datoteke:.pdf 172$$amanda_martincic_diplomska_naloga-1.pdf (912,53 KB)
 
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:THE ROLE OF NURSING CARE PROVIDERS IN THE TREATMENT OF CHILDREN AND ADOLESCENTS WITH MENTAL DISORDER
Opis:ABSTRACT Theoretical introduction: Children and adolescents can have various mental disorders at the beginning of their lives, which are quickly recognized or hidden and therefore their recognition is significantly more difficult. When dealing with such children or adolescents, communication and trust between health care providers is of utmost importance. Early detection and treatment is a challenge for every individual. The purpose of the research was to define the role of nursing care providers in the treatment of children and adolescents with mental disorders. The goals were to define the characteristics of the communication of nursing care providers when dealing with children and adolescents with mental disorders, to investigate the early recognition of signs and symptoms of mental disorders in children and adolescents by health professionals, and to highlight the most important types of assistance in providing comprehensive medical care for children and adolescents with mental disorders disorder. Method: The research was based on a quantitative research approach and a descriptive method of work. The primary data for the analysis was obtained using the survey technique. The first part of the survey included demographic data (age, gender, length of service, education). Next, we asked the respondents about the importance of identifying children and adolescents with a mental disorder, what their personal opinion is about children and adolescents who are "different", and about their role in society if they recognize a child or adolescent with a mental disorder. With the help of the Likert scale, we wanted to determine the degree of agreement regarding communication with a child or adolescent in mental distress, the degree of agreement regarding the recognition of a child or adolescent with mental distress, and to determine the degree of agreement regarding helping a child or adolescent with mental distress. 106 respondents took part in the survey. We used an online survey to collect data. It took place using the open source application for online surveys on the domain www.1ka.si. We sent the survey questionnaires by e-mail to acquaintances employed in nursing and asked them for further intervention (snowball system). We processed the collected data using the Microsoft Office Excel program and presented them in a diploma thesis. A review of professional literature and scientific articles in the bibliographic databases CINAHL, PubMed, COBISS and Google Scholar was also a source of data. Results: The sample included 106 respondents employed in nursing at the primary, secondary and tertiary levels. With regard to verbal and non-verbal communication, 97% of nurses agree that both have a great impact on children and adolescents. A total of 105 (99%) respondents agree that trust is very important when communicating with a child or adolescent. 101 (95%) health care providers always give the child and adolescent time to get used to it, and 105 (99%) agree that communication is extremely important for the child and adolescent. In 102 (96%) cases, they would like to gain trust from the child or adolescents, 99 (93%) of them would listen to the child or adolescents if they opened up and try to give them advice. 105 (99%) respondents agree that listening is key when helping a child or adolescents, and the same percentage agree that recognition and guidance are key. 97 (92%) respondents would immediately call the competent services in dire need, 101 (95%) respondents would not leave a suicidal child alone. 102 (96%) respondents answered that they are always ready to help in times of need, while 105 (99%) answered that they would never turn their backs on a child or adolescents in need. Discussion: Nurses play an important role in the treatment of children and adolescents with mental disorders. The recognition and detection of children and adolescents with mental disorders and their appropriate treatment is important. It is also very important to realize that trust and communication with the child and adolescent play a key role in treatment.
Ključne besede:Help, children's problems, medical care


Nazaj