Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:ZAKON O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA
Avtorji:ID Humerca, Lara (Avtor)
ID Novak, Marko (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf 6878$$zakljucno_delo.pdf (916,70 KB)
MD5: F97D02E55C9AB62FF6588E2C19D404E3
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FUDS - Fakulteta za uporabne družbene študije
Opis:V Sloveniji imamo dva medija, ki sta nosilca javne službe na medijskem področju. Poleg STA, ki ima predvsem informacijsko vlogo, je eden od teh tudi Radiotelevizija Slovenija. Javna RTV opravlja tudi druge naloge v javnem interesu, saj je kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena odgovorna tudi za izvirno avdiovizualno produkcijo, izobraževalne vsebine, otroški in mladinski program ter za medijsko vzgojo. V diplomski nalogi se osredotočamo prav na ta javni servis, torej Radiotelevizijo Slovenija. Tema naloge je Zakon o Radioteleviziji Slovenija, glavni poudarek pa na RTV kot javnem servisu. Diplomska naloga temelji na analizi zakonodajnih sprememb in primerjavi javnih servisov po Evropi in svetu. Opisali smo štiri javne servise, in sicer hrvaški HRT, italijanski Rai, kanadski CBC in japonski HNK. Osredotočamo se tudi na Zakon o Radioteleviziji Slovenija, katerih sprememb je bil deležen, in predstavimo vladno novelo zakona. Izvedli pa smo tudi krajši pregled zgodovine tega javnega servisa. V okviru naloge je uporabljen večplasten metodološki pristop. Osrednji del predstavlja temeljit pregled obstoječe literature in raziskav, ki obravnavajo področje RTV. Dodatno je izvedena še empirična raziskava v obliki kratke ankete, ki naslavlja gledalce in poslušalce RTV. Po zbiranju podatkov pa sledi še analitična faza, v kateri so vsi zbrani podatki iz literature in rezultati ankete sistematično primerjani in analizirani. Ključne ugotovitve so predvsem, da imajo javne radiotelevizije ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostnih, nepristranskih in kulturno relevantnih programov, hkrati pa se soočajo z izzivi, povezanimi s financiranjem in političnimi vplivi. Celotna zakonodajna struktura, ki vključuje Zakon o medijih, Zakon o zavodih, Statut RTV Slovenija, programske standarde in etična merila, sestavlja trden okvir za delovanje javnih medijev v Sloveniji, hkrati pa zagotavlja ravnotežje med svobodo izražanja, etičnimi standardi in varovanjem javnega interesa.
Ključne besede:Radiotelevizija Slovenija, javni servis, financiranje, prispevek, zakon.
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/ReVIS-10593 Novo okno
Datum objave v ReVIS:11.06.2024
Število ogledov:103
Število prenosov:0
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA ACT
Opis:In Slovenia, there are two media acting as public service providers in the media sector: Radio-Television Slovenia, in addition to STA, which mainly has an information role. The public radio-television service provider also carries out other tasks in the public interest, as it is, assuming the role of a public institution of special cultural and national importance, responsible for creative audio-visual production, educational content, children and young people’s programmes and media education. This paper focuses on this public service, i.e. Radio-Television Slovenia. The topic of the paper is the Radio-Television Slovenia Act, focusing primarily on the Radio-Television as a public service. The paper analyses legislative amendments to the Act and compares foreign public services across Europe and on the international level, describing Croatia’s HRT, Italy’s RAI, Canada’s CBC and Japan’s HNC. We also focused on the Radio-Television Slovenia Act and how it was amended, presenting the government amendment to the Act. A short historical overview of the public service was conducted. This paper uses a multifaceted methodological approach. The central part is a thorough overview of existing literature and studies on Radio-Television Slovenia. In addition, an empirical study in form of a survey intended for viewers and listeners of Radio-Television Slovenia was conducted. Data collection was followed by an analytical phase, where all the data collected from the literature and survey results were systematically compared and analysed. The key conclusions were mainly that public radio-television service providers play a key role in ensuring quality, non-biased and culturally relevant programmes, while facing challenges related to funding and political influences. The entire legislative structure, including the Mass Media Act, the Institutes Act, the Radio-Television Slovenia Statute, programme standards and ethical criteria, comprises a solid framework for the operation of public media in Slovenia, while at the same time ensuring balance between the freedom of expression, ethical standards and the protection of public interest.
Ključne besede:Radio-Television Slovenia, public service, financing, contribution, act.


Nazaj