Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:VLOGA DRUŽINE IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA PRI OHRANJANJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA ŽENSKE V POPORODNEM OBDOBJU
Avtorji:ID Novakov, Dragana (Avtor)
ID Lapanja, Aljoša (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf DIP_Novakov_Dragana_2024.pdf (1,81 MB)
MD5: 3CEF067A59E0ED6108D00A2D1C8F5CF0
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:UNM FZV - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Teoretična izhodišča: Vloga družine in zdravstvenega varstva pri ohranjanju duševnega zdravja ženske v poporodnem obdobju obsega zagotavljanje čustvene podpore, pravočasno prepoznavanje težav in zagotavljanje ustrezne pomoči. Družina, zlasti partner, ustvarja podporno okolje, medtem ko zdravstveni delavci spremljajo stanje ženske, prepoznavajo simptome poporodne depresije in usmerjajo k ustrezni strokovni pomoči. Skupno delovanje obeh je ključno za preprečevanje in zdravljenje duševnih motenj ter ohranjanje zdravja ženske. Namen raziskave je raziskati vlogo zdravstvenega varstva in družine pri ohranitvi poporodnega duševnega zdravja žensk. Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Tehnika zbiranja podatkov je bila intervjuvanje. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Vzorec je bil namenski. V raziskavo smo vključili ženske, ki so po porodu imele težave v duševnem zdravju. Pogoj vključitve je bil, da so ženske rodile v letu 2023. V intervju je bilo vključenih šest žensk. Raziskava je bila narejena junija 2024. Rezultati: Večina intervjuvank je imela omejene informacije o poporodnem duševnem zdravju in niso razumele resnosti poporodne depresije. Dve sta bili dobro obveščeni zaradi zdravstvenega ozadja in delovnih izkušenj, ena pa je omenila, da je poporodna depresija v njeni družini tabu tema. Vse intervjuvanke so pričakovale podporo partnerja ali družine in so se srečale s čustvenimi težavami v poporodnem obdobju. Družina je pogosto igrala pomembno vlogo pri podpori, čeprav dve osebi nista imeli praktične podpore staršev, ena zaradi predsodkov o duševni bolezni. Tri so prejele praktično pomoč partnerja, dve pa je nista; ena je bila obsojana kot slaba mati, druga je imela nasilnega partnerja. Vse intervjuvanke so bile zadovoljne s fizičnim pregledom in oskrbo patronažne medicinske sestre, še posebej z nasveti za skrb za dojenčka. Dve osebi sta izrazili nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja vprašanj o psihičnem počutju in celostne podpore. Pri dveh osebah je patronažna medicinska sestra pomembno prispevala k prepoznavanju znakov depresije. Vse intervjuvanke so prejele pomoč osebnega zdravnika, ki jih je napotil k specialistom, kot so psihologi, psihiatri ali terapevti. Večina je bila deležna psihoterapije ali svetovanja, nekatere so prejele tudi peroralno terapijo. Ena oseba ni bila zadovoljna z obsegom terapevtskih srečanj in je prejela predvsem zdravljenje z zdravili. Med neformalnimi oblikami pomoči so poudarile izmenjavo izkušenj in nasvetov v podpornih skupinah. Dve osebi sta navedli večjo vlogo partnerjev pri gospodinjskih opravilih. Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da ima družina ključno vlogo pri zagotavljanju čustvene in praktične podpore ženskam v poporodnem obdobju ter pri prepoznavanju znakov poporodne depresije. Zdravstveno varstvo je ključno za obveščanje, prepoznavanje simptomov in zdravljenje težav. Uspešnost zdravljenja je odvisna od hitrosti prepoznavanja simptomov in začetka ustreznega zdravljenja, kar lahko zmanjša potrebo po nujnih posegih. Različne izkušnje poudarjajo potrebo po prilagodljivem in odzivnem sistemu podpore za matere v poporodnem obdobju. Visoka pričakovanja glede podpore kažejo na potrebo po celostnem pristopu zdravstvenih in družinskih sistemov. Pomanjkanje čustvene podpore in nezadostno terapevtsko svetovanje sta pogosti težavi, ki zahtevata izboljšave v sistemih podpore.
Ključne besede:Ključne besede: vloga družine, vloga zdravstvenega varstva, ohranjanje duševnega zdravja ženske, poporodno obdobje.
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/ReVIS-10744 Novo okno
Datum objave v ReVIS:29.08.2024
Število ogledov:162
Število prenosov:10
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:THE ROLE OF FAMILY AND HEALTHCARE IN MAINTAINING WOMENS MENTAL HEALTH DURING THE POSTPARTUM PERIOD
Opis:Theoretical starting points: The role of family and healthcare in maintaining a woman's mental health in the postpartum period involves providing emotional support, timely recognition of issues, and offering appropriate assistance. The family, particularly the partner, creates a supportive environment, while healthcare professionals monitor the woman's condition, recognize symptoms of postpartum depression, and guide her to suitable professional help. The combined efforts of both are crucial for preventing and treating mental disorders and maintaining the woman's overall health. The purpose of this study is to explore the role of healthcare and family in preserving the postpartum mental health of women. Method: The study was based on a qualitative research approach and a descriptive method. The data collection technique was interviewing. As an instrument for data collection, we created a template for a semi-structured interview. The sample was purposive. The study included women who experienced mental health issues postpartum. The inclusion criterion was that the women had given birth in 2023. Six women were included in the interview. The research was conducted in June 2024. Results: Most interviewees had limited information about postpartum mental health and did not understand the severity of postpartum depression. Two were well-informed due to their medical background and work experience, while one mentioned that postpartum depression is a taboo topic in her family. All interviewees expected support from their partner or family and encountered emotional difficulties during the postpartum period. Family often played a significant role in providing support, although two individuals did not have practical support from their parents, one due to prejudices about mental illness. Three received practical help from their partner, while two did not; one was judged as a bad mother, and the other had an abusive partner. All interviewees were satisfied with the physical examination and care from the community health nurse, especially regarding advice on caring for the baby. Two expressed dissatisfaction due to the lack of questions about their mental well-being and holistic support. In two cases, the community health nurse significantly contributed to recognizing signs of depression. All interviewees received help from their personal doctor, who referred them to specialists such as psychologists, psychiatrists, or therapists. Most underwent psychotherapy or counseling, and some also received oral therapy. One person was dissatisfied with the extent of therapeutic sessions and primarily received medication treatment. Among informal forms of help, they highlighted sharing experiences and advice in support groups. Two individuals emphasized the greater role of their partners in household chores. Discussion: Through our study, we found that family plays a crucial role in providing emotional and practical support to women during the postpartum period and in recognizing signs of postpartum depression. Healthcare services are essential for informing, identifying symptoms, and treating issues. The success of treatment depends on the speed of symptom recognition and initiating appropriate treatment, which can reduce the need for urgent interventions. Different experiences highlight the need for a flexible and responsive support system for mothers in the postpartum period. High expectations for support indicate the need for a holistic approach from healthcare and family systems. Lack of emotional support and insufficient therapeutic counseling are common issues that require improvements in support systems.
Ključne besede:Keywords: role of family, role of healthcare, maintaining women's mental health, postpartum period.


Nazaj