Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:PREPREČEVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB V INTENZIVNI TERAPIJI
Avtorji:ID Perec, Vanja (Avtor)
ID Šimec, Mateja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf DIP_Perec_Vanja_2025.pdf (1,68 MB)
MD5: 54B852137EDDAEE20CA754D98D30C595
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:UNM FZV - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Teoretična izhodišča: Bolnišnične okužbe v enotah intenzivne terapije zahtevajo celovit in dosleden pristop k preprečevanju, saj so pacienti v tem okolju izjemno ranljivi. Ključni preventivni ukrepi vključujejo dosledno higieno rok, pravilno uporabo osebne zaščitne opreme, sterilizacijo medicinske opreme, upoštevanje aseptičnih tehnik pri vseh postopkih, nadzor nad uporabo antibiotikov, multidisciplinarno sodelovanje med zdravstvenimi delavci ter redno izobraževanje in spremljanje skladnosti s protokoli. Namen naše raziskave je bil raziskati preprečevanje bolnišničnih okužb v intenzivni terapiji. Cilji raziskave pa so bili raziskati prakse preprečevanja bolnišničnih okužb v intenzivni terapiji, ugotoviti najpogostejše dejavnike tveganja za razvoj bolnišničnih okužb v intenzivni terapiji, raziskati pridobivanje znanja zdravstvenega osebja o preprečevanju bolnišničnih okužb, ugotoviti ovire in izzive pri izvajanju strategij preprečevanja bolnišničnih okužb v intenzivni terapiji. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Kot inštrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je vključeval diplomirane medicinske sestre z vsaj 3 leti delovnih izkušenj v enoti intenzivne terapije. V intervju smo zajeli šest diplomiranih medicinskih sester. Raziskava je potekala v oktobru 2024. Rezultati: Intervjuvanke za preprečevanje bolnišničnih okužb izpostavljajo predvsem dosledno umivanje in razkuževanje rok, uporabo osebne zaščitne opreme, čiščenje in razkuževanje opreme, površin in pacientove okolice ter izolacijo pacienta. Za nadzor in spremljanje bolnišničnih okužb vse intervjuvanke opisujejo odvzem nadzornih kužnin. Za najučinkovitejši preventivni ukrep so intervjuvanke izbrale higieno rok, ki je hkrati tudi najpogosteje izvajani preventivni postopek. Dejavnike tveganja za razvoj bolnišničnih okužb intervjuvanke prepoznavajo s pomočjo ocene stanja pacienta. Intervjuvanke se o preprečevanju bolnišničnih okužb izobražujejo na različnih seminarjih, spletinarjih, delavnicah, tečajih in predavanjih v bolnišnici, kjer so zaposlene, ali izven njih. Ovire in izzivi pri izvajanju strategij za preprečevanje bolnišničnih okužb, s katerimi se intervjuvanke srečujejo, so neenotne prakse, pomanjkanje sredstev, nedobavljivost materialov, prostorska stiska, neupoštevanje protokolov in odpornost mikroorganizmov na antibiotike, kar otežuje pravilno izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje bolnišničnih okužb. Razprava: V raziskavi smo preučili preprečevanje bolnišničnih okužb v enoti intenzivne terapije, podprto s strokovno literaturo s tega področja. Raziskava se je osredotočila na protokole in strategije za preprečevanje bolnišničnih okužb, prepoznavanje dejavnikov tveganja za razvoj bolnišničnih okužb, izobraževanja medicinskih sester o preprečevanju bolnišničnih okužb in na ovire in izzive, s katerimi se medicinske sestre vsakodnevno srečujejo na svojem delovnem mestu. Ključni preventivni ukrep za preprečevanje bolnišničnih okužb je higiena rok. Ugotovili smo, da je za prepoznavanje dejavnikov tveganja za nastanek bolnišničnih okužb potrebna dobra ocena stanja pacienta. Medicinske sestre se redno izobražujejo o novih smernicah za preprečevanje prenosa bolnišničnih okužb. Naša raziskava je tudi pokazala, da so ovire in izzivi, s katerimi se medicinske sestre vsakodnevno srečujejo, zelo pogosti in otežujejo upoštevanje protokolov za preprečevanje prenosa bolnišničnih okužb.
Ključne besede:bolnišnične okužbe, higiena rok, medicinska sestra, enota intenzivne terapije
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/ReVIS-11428 Novo okno
COBISS.SI-ID:228744963 Novo okno
Datum objave v ReVIS:06.02.2025
Število ogledov:176
Število prenosov:3
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:PREVENTION OF HOSPITAL INFECTIONS IN INTENSIVE CARE
Opis:Background: Hospital-acquired infections in intensive care units require a comprehensive and consistent approach to prevention, as patients in this environment are extremely vulnerable. Key preventive measures include consistent hand hygiene, proper use of personal protective equipment, sterilization of medical equipment, adherence to aseptic techniques during all procedures, antibiotic stewardship, multidisciplinary collaboration among healthcare professionals, and regular education and monitoring of compliance with protocols. The aim of our study was to investigate the prevention of hospital-acquired infections in intensive care. The objectives of the study were to examine practices for preventing hospital-acquired infections in intensive care, identify the most common risk factors for the development of hospital-acquired infections in intensive care, explore the acquisition of knowledge by healthcare staff regarding the prevention of hospital-acquired infections, and identify barriers and challenges in implementing strategies for the prevention of hospital-acquired infections in intensive care. Methods: The research was based on a qualitative research approach and a descriptive method. A semi-structured interview template was developed as the instrument for data collection. Primary data were obtained through interviews. The purposive sample included registered nurses with at least three years of work experience in an intensive care unit. Six registered nurses participated in the interviews. The study was conducted in October 2024. Results: The interviewees emphasized consistent handwashing and disinfection, the use of personal protective equipment, cleaning and disinfecting equipment, surfaces, and the patient’s environment, as well as patient isolation, as key measures for preventing hospital-acquired infections. For monitoring and tracking hospital-acquired infections, all interviewees described the collection of surveillance samples. The most effective preventive measure identified by the interviewees was hand hygiene, which is also the most frequently performed preventive procedure. The interviewees recognize risk factors for the development of hospital-acquired infections through patient condition assessments. They receive education on preventing hospital-acquired infections through various seminars, webinars, workshops, courses, and lectures, both within their hospitals and externally. The barriers and challenges faced by the interviewees in implementing strategies to prevent hospital-acquired infections include inconsistent practices, a lack of resources, unavailability of materials, space limitations, non-compliance with protocols, and microbial resistance to antibiotics. These factors complicate the effective implementation of preventive measures against hospital-acquired infections. Discussion: In our study, we examined the prevention of hospital-acquired infections in intensive care units, supported by professional literature in this field. The research focused on protocols and strategies for preventing hospital-acquired infections, identifying risk factors for their development, educating nurses on infection prevention, and the barriers and challenges nurses face daily in their work environment. Hand hygiene was identified as the key preventive measure against hospital-acquired infections. We found that effective identification of risk factors for hospital-acquired infections requires a thorough assessment of the patient’s condition. Nurses regularly undergo training on new guidelines for preventing the transmission of hospital-acquired infections. Our study also revealed that the barriers and challenges nurses encounter daily are very common and significantly hinder adherence to protocols for preventing the transmission of hospital-acquired infections.
Ključne besede:Healthcare-associated infections, hand hygiene, nurse, intensive care unit


Nazaj