Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:ELECTION INTEGRITY AND FOREIGN INTERFERENCE: THE ROLE OF TECHNOLOGY, POLICY, AND AI IN BUILDING RESILIENT EU FRAMEWORKS
Avtorji:ID Petek, Borut (Avtor)
ID Rončević, Borut (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf 11439$$zakljucno_delo.pdf (2,14 MB)
MD5: 939ECD5E6382912A6D9EF06240EF0719
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:FUDS - Fakulteta za uporabne družbene študije
Opis:This dissertation investigates the emerging threat of foreign interference in the European Union’s (EU) electoral processes, focusing on how technology, law, and policy shape the systems that safeguard democracy. It aims to critically analyse the growing risk posed by foreign interference, primarily through the use of advanced technologies and cyber operations, and to identify necessary improvements in existing legal frameworks, inter-agency collaboration, and an integrated approach that combines legal, technological, and political measures. The research methodology relies on secondary data from sources such as European Union Agency for Network and Information Security (ENISA), EU DisinfoLab, and Freedom House. It adopts a mixed approach, incorporating both qualitative and quantitative analysis. Within this framework, the study examines technological tools, legal instruments – such as the General Data Protection Regulation (GDPR) and the Digital Services Act (DSA) – and institutional responses to foreign interference. Key findings indicate that emerging technologies originating in the fast-evolving field of artificial intelligence (AI) enable agents to use bots and deepfakes to strategically disseminate disinformation. Current legal frameworks, including the GDPR and DSA, require revision to address the complex issues associated with modern electoral interference, including its interstate nature and the influence of AI-driven disinformation. The research also highlights the challenges in inter-agency collaboration caused by fragmented elections, limited information sharing, and concerns related to national sovereignty. Furthermore, it emphasises the advantages of a multi-dimensional approach that integrates legal reforms, advanced technological solutions to identify disinformation, and enhanced political solidarity among EU member states. In conclusion, the thesis argues that without targeted legal changes, improved IT capabilities, and closer co-operation among EU institutions, agencies, and committees, EU elections will remain vulnerable to foreign interference, posing serious threats to democracy in Europe.
Ključne besede:foreign interference, cyber security of elections, electoral integrity, European Union, artificial intelligence, disinformation
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/ReVIS-11448 Novo okno
Datum objave v ReVIS:15.02.2025
Število ogledov:237
Število prenosov:7
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:INTEGRITETA VOLITEV IN TUJE VMEŠAVANJE: VLOGA TEHNOLOGIJE, POLITIKE IN UMETNE INTELIGENCE PRI IZGRADNJI ODPORNIH SISTEMOV V EU
Opis:Ta disertacija se osredotoča na naraščajočo grožnjo tujega vmešavanja v volitve v državah članicah Evropske unije (EU), kakor tudi pri volitvah v Evropski parlament. Pri tem proučuje, kako hitre tehnološke spremembe, obstoječi pravni okviri ter javne politike vplivajo na ključne elemente volitev, ki zagotavljajo poštenost in legitimnost demokratičnih odločitev. Raziskava kaže, da se tuji akterji pri manipulaciji volilnega okolja vse pogosteje zanašajo na napredna tehnološka orodja in kibernetske operacije, s čimer namenoma širijo dezinformacije, spreminjajo javno mnenje in posredno vplivajo na volilne izide. Pri analizi, ki temelji na mešanem raziskovalnem pristopu in sekundarnih virih, kot so ENISA, EU DisinfoLab in Freedom House, se razkrije pomanjkljivost obstoječih zakonodajnih okvirov, vključno z GDPR in DSA, saj ti premalo upoštevajo specifične značilnosti čezmejnega vmešavanja in fenomena dezinformacij, ki jih omogoča umetna inteligenca. Prav tako ugotavlja, da težave pri medinstitucionalnem sodelovanju in usklajevanju politik med državami članicami EU ter različnimi agencijami prispevajo k zmanjšani odpornosti volilnih sistemov. Tovrstna razdrobljenost otežuje izmenjavo informacij, povečuje zapletenost birokratskih postopkov ter otežuje pravočasno in usklajeno odzivanje na kibernetske grožnje. Ključna ugotovitev disertacije je, da brez sistematičnih in premišljenih pravnih reform, hkratne uporabe naprednih tehnoloških rešitev za zgodnje odkrivanje in preprečevanje dezinformacij ter okrepljenega sodelovanja znotraj EU volilni procesi ostajajo ranljivi za strateške manipulacije. Tako stanje predstavlja resno tveganje za demokratično legitimnost in stabilnost v Evropi, kar jasno nakazuje potrebo po celovitem in usklajenem pristopu k zaščiti volilne integritete.
Ključne besede:tuje vmešavanje, kibernetski napadi, volilna integriteta, Evropska unija, umetna inteligenca, dezinformacije


Nazaj