Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Covid-19 pandemija kot dejavnik namere uporabe internetnih volitev v Republiki Sloveniji : doktorska disertacija
Avtorji:ID Kozel, Edvard (Avtor)
ID Dečman, Mitja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf DR_2025_Edvard_Kozel.pdf (3,54 MB)
MD5: DF42097BE3D3BF286B020E2E834E2D66
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FIŠ - Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu
Opis:Pričujoča digitalna revolucija nedvomno spreminja način življenja in dela v sodobni družbi. Pandemija covida-19 je korenito spremenila način opravljanja vsakodnevnih nalog in tako pospešila prehod v digitalno dobo. Postopki uveljavljanja demokratičnih pravic, zlasti volitev, so bili v času pandemije prilagojeni tako, da niso ogrožali zdravja volivcev, a so kljub temu zagotavljali izvedbo svobodnih in poštenih volitev. Posledično je ponovno oživela globalna razprava med skeptiki in zagovorniki internetnega glasovanja (i-volitev). Ugotovitve glede sprejetosti i-volitev in dejavnikov, ki na to vplivajo, ostajajo še vedno nejasne ali mešane, zato je treba to tematiko obravnavati tako z vidika sedanjosti kot tudi prihodnosti. Študije volitev, izvedenih med pandemijo, so k celotni razpravi prispevale bore malo, čeprav so digitalne tehnologije na številnih področjih odigrale ključno vlogo pri premoščanju težav zaradi covida-19. Doktorska disertacija predstavlja empirično študijo vplivov dejavnikov zaupanja v državo in njen volilni sistem, zaupanja v tehnologijo, volilnih navad državljanov in vpliva covida-19 na namero uporabe i-volitev. Mnenja 633 polnoletnih državljanov Slovenije so bila pridobljena z uporabo ankete v začetku leta 2022, ko so bili volivci še vedno obremenjeni z razmerami pandemije. Hkrati so vedeli, da bodo morali na volišče (najmanj) štirikrat, če so se nameravali udeležiti vseh glasovanj v tem letu. Pridobljeni anketni podatki so bili analizirani z uporabo namenskih statističnih metod. Z uporabo metode modeliranja strukturnih enačb je bil postavljen model sprejemanja tehnologije i-volitev. Študija prinaša pomembna spoznanja, kot so: (1) zaupanje v volilni ekosistem tako s tehničnega kot institucionalnega vidika pomembno vpliva na namero volivcev, da uporabijo i-volitve; (2) strah pred covidom-19 ne prepriča ljudi, da bi uporabili i-volitve namesto klasičnega načina glasovanja; (3) obstoječe volilne navade nimajo značilnega vpliva na namero uporabe i-volitev. Rezultati prispevajo k raziskavam o učinkih pandemije pri odnosu družbe do demokratičnih procesov, zlasti pri sprejetosti i-volitev. Hkrati pošiljajo pomembno sporočilo raziskovalcem, strokovnjakom in političnim odločevalcem s pozivom o uvajanju orodij e-demokracije in e-participacije na vseh ravneh z namenom vzpostavljanja zaupanja v digitalne tehnologije. Le na ta način je namreč v prihodnosti možno pričakovati sprejetost i-volitev s strani volivcev.
Ključne besede:i-volitve, zaupanje, e-demokracija, covid-19, volitve, digitalne tehnologije, Slovenija
Geografsko pokritje:Slovenija;
Kraj izida:Novo mesto
Kraj izvedbe:Novo mesto
Založnik:E. Kozel
Leto izida:2025
Leto izvedbe:2025
Št. strani:XVII, 199 str.
PID:20.500.12556/ReVIS-11652 Novo okno
UDK:324:321.7:004.738.5(043.2)
COBISS.SI-ID:235556867 Novo okno
Opomba:Na ov.: Doktorska disertacija;
Datum objave v ReVIS:12.05.2025
Število ogledov:265
Število prenosov:10
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 2.5 SI, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 2.5 Slovenija
Povezava:https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/2.5/si/deed.sl
Opis:Dovoljuje predelavo del, vsebin, programske opreme, dokumentacije ali podatkov. Primerno morate navesti avtorja, povezavo do licence in označiti spremembe, če so kakšne nastale. To lahko storite na kakršenkoli razumen način, vendar ne na način, ki bi namigoval na to, da dajalec licence podpira vas ali vašo uporabo dela. Te vsebine ne smete uporabiti v komercialne namene. Če vsebino predelate (remixate), uredite ali na njej gradite, spremenjene vsebine ne smete razširjati. Ne smete uporabiti pravnih določil ali tehničnih ukrepov, ki bi pravno omejili ali onemogočilo druge, da bi storili karkoli, kar licenca dovoli.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:The current digital revolution is undoubtably changing the way people live and work. Furthermore, the covid-19 pandemic radically changed the way we carry out our daily tasks, adding an additional push toward the digital age. Even the exercise of democratic rights, especially elections, was adapted to ensure that the conditions for holding free and fair elections align with maintaining health. Consequently, we have again witnessed a global revival of the debate between advocates of the benefits of Internet voting (i-voting) and skeptics thereof. Indeed, the findings regarding the acceptance of i-voting and the factors impacting it are unclear or mixed, so there is a need to address these topics in the present and future. Studies of elections conducted during the pandemic added little to the debate, even though digital technology played a crucial role in addressing covid-19 problems in so many domains. This dissertation presents an empirical study of the impact of the domain-specific factors of trust in government, trust in technology, citizens’ voting habits, and especially covid-19 conditions on the intention to use i-voting. Survey data of 633 adult citizens of Slovenia were obtained at the beginning of 2022, when voters were still burdened by the pandemic situation, while knowing that in 2022 they would have to visit polling stations at least five times in order to participate in all scheduled voting. Structural equation modeling was used to analyze the data. The study provides important insights, such as: (1) trust in the electoral ecosystem, from both a technical and institutional perspective, has a significant impact on voters’ intention to use i-voting; (2) fear of covid-19 does not persuade people to use i-voting instead of other alternatives; (3) previous voting habits do not have a significant impact on intention to use i-voting. The results contribute to research on the determinants of pandemic effects on society in the domain of democratic processes, especially in the acceptance of i-voting. Furthermore, they send an important message to researchers, practitioners, and policy makers to start implementing and using e-democracy and e-participation tools on all levels to generate trust in these digital tools. Only in such a way might i-voting be accepted by voters.
Ključne besede:i-voting, trust, e-democracy, covid-19, elections, digital technology, Slovenia


Nazaj