Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PACIENTOV Z ZMANJŠANO KOSTNO GOSTOTO
Avtorji:ID Dolničar, Ula (Avtor)
ID Kresal, Friderika (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf 2485$$ula_dolnicar_diplomsko_delo_recenzija_copy.pdf (580,84 KB)
MD5: 7F4E010BB0A30BF8FFC02DB8BF7DF451
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FIZIOTERAPEVTIKA - Visokošolski zavod Fizioterapevtika
Opis:Osteoporoza je najpogostejša kostna bolezen, za katero je značilna nizka kostna masa, propadanje kostnega tkiva in motnje v mikroarhitekturi kosti. To predstavlja zmanjšano trdnost kosti in posledično večje tveganje za zlom, že ob normalih obremenitvah. Osteoporotični zlomi se celijo dlje kot navadni in se pogosteje ponavljajo, spremlja pa jih huda bolečina in celo trajna omejitev gibanja. Do prvega zloma, pa običajno sploh ni diagnosticirana. Če bolezen ostane nezdravljena, hitro napreduje, zlomi so pogostejši, kakovost življenja pa drastično upade. Osteoporoza predstavlja velik javnozdravstveni problem, saj močno vpliva na kakovost življenja posameznikov, še posebaj pri starejših in ljudeh, ki se borijo s kronično bolečino. Osrednji del fizioterapevtske obravnave pri zmanjšani kostni gostoti je poleg lajšanja bolečin, fizična aktivnost. V privi fazi rehabilitacije se najprej osredotočimo na odpravljanje bolečine, šele nato začnemo s fizično obremenitvijo. Kombinacija različnih vrst vadbe se je izkazala kot najboljši način za preprečevanje upadanja kostne gostote in zmanjšanje tveganja za zlome. Pomembno je, da vadbeni program vključuje elemente, ki na kosti in mišice delujejo težnostno kar pa dosežemo z vadbo za moč, proti uporu, hojo, tekom in poskoki, v kolikor to ni kontraindicirano. Vključimo tudi vadbo za ravnotežje, raztezno vadbo ter vadbo za propriocepcijo in koordinacijo. Na ta način povečamo ali ohranjamo MKG, izboljšamo fizično moč in ravnotežje, posledično pa preprečujemo padce in zlome, ohranjamo pa tudi pokončno telesno držo. Za preprečevanje padcev je poleg vadbe pomembno tudi učenje pravilne uporabe pripomočkov za hojo. Vsak vadbeni program prilagodimo posamezniku in njegovim sposobnostim, ter ga po potrebi nadgrajujemo. Pomembno je ponavljanje meritev in sprotno ugotavljanje učinkovitosti. Program mora biti varen za izvedbo, da med samo vadbo ne pride do poškodb. Ključni del fizioterapevtske obravnave je tudi izključitev dejavnikov tveganja in edukacija pacienta, da njegov življenski slog ostane aktiven, tudi po končani rehabilitaciji. Veliko starejših pacientov ima pridružene bolezni. Za uspešno zdravljenje ostoporoze je ključno tudi obvladanje le teh, sploh sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja ter hormonskih motenj.
Ključne besede:kostna gostota, osteoporoza, rehabilitacija, fizioterapija
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/ReVIS-11757 Novo okno
Datum objave v ReVIS:06.06.2025
Število ogledov:63
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Physiotherapy treatment of patients with reduced bone density
Opis:Osteoporosis is the most common bone disease, characterized by low bone mass, the deterioration of bone tissue, and disturbances in bone microarchitecture. This results in reduced bone strength and consequently a higher risk of fractures, even under normal loads. Osteoporotic fractures heal more slowly than regular fractures and tend to recur more frequently, often accompanied by severe pain and even permanent movement limitations. The disease is usually not diagnosed until the first fracture occurs. If left untreated, osteoporosis progresses quickly, fractures become more frequent, and the quality of life significantly declines. Osteoporosis is a major public health issue as it heavily impacts the quality of life of individuals, especially older adults and those with chronic pain. The central aspect of physiotherapeutic treatment for reduced bone density is physical activity, alongside pain relief. In the initial phase, the focus is first on alleviating pain, followed by gradual physical load. A combination of different types of exercise has proven to be the best method for preventing the decline of bone density and reducing the risk of fractures. It is important that the exercise program includes elements that provide weight-bearing effects on bones and muscles, which can be achieved through strength training, resistance exercises, walking, running, and jumping, as long as these are not contraindicated. Balance exercises, stretching, and exercises for proprioception and coordination should also be included. This approach helps to increase or maintain bone mineral density (BMD), improve physical strength and balance, thereby preventing falls and fractures, and also maintaining an upright posture. In addition to exercise, teaching the proper use of walking aids is important for fall prevention. Each exercise program should be tailored to the individual and their abilities, and it should be adjusted as needed. Regular measurements and continuous assessment of effectiveness are essential. The program must be safe to perform to avoid injuries during exercise. A crucial part of physiotherapy treatment is also the elimination of risk factors and educating the patient to maintain an active lifestyle even after rehabilitation. Many older patients have comorbidities. For the successful treatment of osteoporosis, managing other conditions, especially diabetes, cardiovascular diseases, and hormonal imbalances, is crucial.
Ključne besede:bone density, osteoporosis, rehabilitation, physiotherapy


Nazaj