Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:PROSTORSKA UREDITEV BIVALNEGA PROSTORA V DOMU STAREJŠIH OBČANOV
Avtorji:ID Možina, Tina (Avtor)
ID Leskovic, Ljiljana (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf DIP_Mozina_Tina_2025.pdf (1,88 MB)
MD5: 7689BB638ADD56ADD63E323BC4D017C0
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:UNM FZV - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Teoretična izhodišča: Prostorska ureditev v domu starejših občanov pomembno vpliva na kakovost življenja oskrbovancev ter učinkovitost dela zaposlenih. Kljub temu so oskrbovanci in zaposleni pogosto premalo vključeni v procese načrtovanja in prilagajanja bivalnega okolja. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako prostorska ureditev vpliva na dobro počutje in mobilnost oskrbovancev. Metode dela: Diplomsko delo je temeljilo na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo dela. Primarni podatki so bili zbrani s pomočjo tehnike intervjuvanja s polstrukturiranimi intervjuji v izbranem domu starejših občanov. Sekundarne vire podatkov smo pridobivali s pomočjo domače in tuje literature ter internetnih virov. Podatkovne baze, ki smo jih pri tem uporabili, so COBISS, PubMed, Google Scholar in Springer link. Rezultati: Raziskava je pokazala, da oskrbovanci kot najpomembnejše vidike prostorske ureditve izpostavljajo svetle in pregledne prostore, dostopnost, možnost osebnega prilagajanja prostorov, medtem ko zaposleni poudarjajo pomen ergonomske zasnove, dobro organiziranih negovalnih prostorov in prostornosti sob. Zaposleni imajo omejen vpliv na prostorske prilagoditve, saj se večina odločitev sprejema na ravni vodstva, pri čemer njihovi predlogi pogosto niso upoštevani. Prav tako je raziskava pokazala, da dobro načrtovani prostori omogočajo hitrejši odziv v nujnih primerih, zmanjšujejo stres zaposlenih in povečujejo varnost oskrbovancev. Razprava in zaključek: Ključna ugotovitev raziskave je, da bi bilo treba oskrbovance in zaposlene bolj aktivno vključiti v načrtovanje prostorskih prilagoditev, saj so njihova mnenja ključna za ustvarjanje funkcionalnega in prijetnega bivalnega okolja. Pridobljeni rezultati so skladni s predhodnimi raziskavami, ki poudarjajo, da dobro načrtovani prostori povečujejo kakovost življenja oskrbovancev ter zmanjšujejo fizične in psihične obremenitve zaposlenih. Na podlagi ugotovitev se priporoča uvedba sistematičnega vključevanja uporabnikov v procese načrtovanja ter prilagajanja prostorov glede na potrebe vseh deležnikov, saj lahko le tako domovi starejših občanov postanejo bolj funkcionalni, varni in prijazni do vseh, ki v njih bivajo in delajo.
Ključne besede:Prostor, oskrbovanci, ergonomija, varnost, mobilnost
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/ReVIS-11761 Novo okno
COBISS.SI-ID:240051203 Novo okno
Datum objave v ReVIS:07.06.2025
Število ogledov:166
Število prenosov:4
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:SPATIAL ARRANGEMENT OF LIVING SPACES IN A NURSIG HOME
Opis:Theoretical background: the spatial layout of a care home has a significant impact on the quality of life of residents and the efficiency of the staff. However, residents and staff are often insufficiently involved in the processes of planing and adapting the living environment. The purpose of the thesis was to identify how the spatial layout affects the well-being and mobility of residents. Methods: Primary data were collected using a semi-structured interviewing technique, in a selected retirement home. Secondary sources of data were obtained from national and international literature and internet sources. The databases used were COBISS; PubMed, Google Scholar and SpringerLink. Results: The survey showed that the most important aspects of the spatial layout for care recipients are bright and transparent spaces, accesibility, personal adaptaability of the space, while staff emphasise the importance of ergonomic designm well-organised care spaces and spacious rooms. Employees have limited influence on spatial adaptations, as most decisions are taken at management level and their suggestions are often not taken into account. The survey also showed that well-designed spaces allow for a quicker response in emergencies, reduce staff stress, and increase residents safety of care recipients. Discussion: The key of the survey is that residents and staff should be more actively involved in the planning of space adaptations, as their views are key to creating a functional and pleasant living environment. The results are in line with previous research which highlights that well-designed spaces increase the quality of life of the care recipients and reduce the physical and mental stain on staff. Based on the findings, it is recommended to introduce systematic user involvement in the planning processes and to adapt the spaces according to the needs of all stakeholders, as this is the only way to make care homes more functional, safe and friendly for all those who live and work in them.
Ključne besede:Spatial design, residents, ergonomic, safety, mobility


Nazaj