Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Samoocena poznavanja varovalnih in omejitvenih ukrepov proti covidu-19 in možni vplivi na njihovo upoštevanje
Avtorji:ID Zajc, Barbara (Avtor)
ID Kraigher, Alenka (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf 3773$$barbara_zajc__magistrsko_delo.pdf (1,77 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:UNM FZV - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Izhodišča: Pandemija covida-19 je prinesla izzive na vseh ravneh družbe, vključno s potrebo po varovalnih in omejitvenih ukrepih za preprečevanje širjenja virusa. Uspešnost ukrepov je odvisna od poznavanja in pripravljenosti prebivalstva na njihovo izvajanje. Ta raziskava proučuje samooceno poznavanja ukrepov med prebivalci Slovenije ter identificira dejavnike, ki vplivajo na njihovo upoštevanje. Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z uporabo spletne ankete. Uporabljen je bil strukturiran anketni vprašalnik. Podatki so bili analizirani s statističnimi metodami, vključno s testiranjem hipotez in regresijsko analizo. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da so anketiranci najbolje poznali ukrepe, kot so pravilna higiena kihanja in kašlja (70 %), obvezna uporaba mask v zaprtih prostorih (73 %) in obvezno razkuževanje rok (73 %). Najmanj poznani ukrepi so bili mobilna aplikacija za sledenje stikom (42 %), evidentiranje udeležencev na dogodkih (49 %) in omejitev potovanj v države s poslabšano epidemiološko sliko (55 %). Najpogostejši razlog za upoštevanje ukrepov je bil zaščita ranljivih skupin, nezaupanje v odločevalce pa glavni razlog za neupoštevanje ukrepov. Analiza je pokazala, da poznavanje ukrepov pozitivno korelira z njihovo implementacijo (r = 0,70), medtem ko spol ni bil statistično značilen dejavnik pri upoštevanju ukrepov. Analiza ni potrdila, da bi bila nerazumljiva navodila glavni razlog za neupoštevanje ukrepov. Razprava: Ugotovitve raziskave poudarjajo pomen komuniciranja in izobraževanja prebivalstva o varovalnih in omejitvenih ukrepih v obdobjih javnozdravstvenih kriz. Za povečanje zaupanja in s tem tudi učinkovitosti ukrepov je ključno zagotavljanje doslednih in razumljivih informacij, podprtih z dokazi. Pridobljeni rezultati prispevajo k boljšemu razumevanju vedenja prebivalstva v kriznih razmerah in ponujajo smernice za prihodnje javnozdravstvene strategije.
Ključne besede:covid-19, varovalni ukrepi, omejitveni ukrepi, javno zdravje
Leto izida:2025
Datum objave v ReVIS:06.07.2025
Število ogledov:27
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Self-assessmen of knowledge of protective and restrictive measures against covid-19 and possible impacts on their compliance
Opis:Background: The COVID-19 pandemic posed challenges at all levels of society, including the need for protective and restrictive measures to prevent the spread of the virus. The effectiveness of these measures depends on the population’s knowledge of and willingness to comply with them. This study examines the self-assessed knowledge of measures among the population of Slovenia and identifies the factors influencing their compliance. Methods: A quantitative study was conducted using an online survey. A structured questionnaire was used. Data were analyzed using statistical methods, including hypothesis testing and regression analysis. Results: The results show that respondents were most familiar with measures such as proper hygiene when coughing and sneezing (70%), mandatory use of masks in indoor spaces (73%), and mandatory hand disinfection (73%). The least known measures were the mobile contact-tracing application (42%), the registration of participants at events (49%), and travel restrictions to countries with a worsening epidemiological situation (55%). The most common reason for complying with measures was the protection of vulnerable groups, while distrust in decision-makers was the main reason for non-compliance. Analysis showed that knowledge of the measures positively correlated with their implementation (r = 0.70), whereas gender was not a statistically significant factor in compliance. The analysis did not confirm that unclear instructions were the main reason for non-compliance. Discussion: The findings highlight the importance of communication and public education about protective and restrictive measures during public health crises. Providing consistent and understandable information supported by evidence is crucial for building trust and thereby increasing the effectiveness of the measures. The obtained results contribute to a better understanding of population behavior during crises and offer guidelines for future public health strategies.
Ključne besede:COVID-19, protective measures, restrictive measures, public health


Nazaj