Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Psihosocialni simptomi v paliativni oskrbi starejšega odraslega : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologija
Avtorji:ID Cankar Bošnjak, Urška (Avtor)
ID Berčan, Mateja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Cankar_Bosnjak_Urska_2025.pdf (2,81 MB)
MD5: 48251ED19CD215D9C33490998226D15D
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:UAMEU - Univerza Alma Mater Europaea
Opis:Uvod: V magistrskem delu smo raziskovali, kako se v paliativni oskrbi starejših odraslih prepoznavajo, nadzorujejo in obravnavajo psihosocialni simptomi. Kljub celostni naravnanosti paliativne oskrbe so ti simptomi pogosto prezrti. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v doživljanje strokovnega osebja na tem področju ter ugotoviti, kakšen vpliv imajo psihosocialni simptomi na kakovost življenja bolnikov, osebja in svojcev. Metode: Opravili smo 15 intervjujev s strokovnim osebjem, neposredno vključenih v paliativno oskrbo starejših. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji z analizo vsebine, ki je omogočila strukturirano obdelavo besedilnega gradiva. Analiza je bila izvedena v skladu s štiristopenjskim postopkom. Rezultati: Analiza je potrdila, da so psihosocialni simptomi, kot so osamljenost, žalost in depresija, izjemno pogosti in tesno povezani s fizičnimi simptomi. Ugotovili smo, da psihosocialna bolečina lahko sproži fizično nelagodje. Identificiranih je bilo pet tematskih kategorij: (1) simptomi pri starejših odraslih, (2) prepoznava in vpliv socialne bolečine, (3) vloga socialne opore, (4) psihosocialni vpliv na druge ter (5) koncept celostne paliativne oskrbe. Dosledna uporaba besedišča med intervjuji, vključno z besedami bolečina, depresija, osamljenost, socialna (bolečina in opora) ter tesnoba, kaže na enotno razumevanje ključnih izzivov. Razprava in zaključek: Rezultati potrjujejo, da da celostna paliativna oskrba zahteva več kot le lajšanje fizičnih simptomov. Ključno je upoštevanje psihosocialnih vidikov, kot sta osamljenost in socialna izključenost, saj bistveno vplivata na kakovost življenja starejših. Ugotovitve so razkrile tudi sistemske pomanjkljivosti in potrebo po boljšem izobraževanju osebja.
Ključne besede:paliativna (celostna) oskrba, starejši odrasli, psihosocialni simptomi, socialna opora, socialna bolečina
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:U. Cankar Bošnjak
Leto izida:2025
Leto izvedbe:2025
Št. strani:57 str., [3] str. pril.
PID:20.500.12556/ReVIS-12303 Novo okno
UDK:616-036.8-083-053.88(043.5)
COBISS.SI-ID:250696707 Novo okno
Datum objave v ReVIS:26.09.2025
Število ogledov:83
Število prenosov:1
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:Introduction: This master's thesis examines how psychosocial symptoms in the palliative care of older adults are recognized, controlled, and addressed. Despite the holistic nature of palliative care, these symptoms are often overlooked. The purpose of this research was to gain insight into the experiences of staff and to determine the impact of psychosocial symptoms on the quality of life for patients, staff, and family members. Methods: We conducted 15 interviews with professional staff involved in the palliative care of older adults. The research used a qualitative content analysis to enable a structured processing of textual material. The analysis was conducted in accordance with a four-step process. Results: The analysis confirmed that psychosocial symptoms (e.g. loneliness, grief, depression), are extremely common and closely linked to physical ones. Psychosocial pain can trigger physical discomfort. Five thematic categories were identified: (1) Symptoms in older adults, (2) Recognition and impact of social pain, (3) The role of social support, (4) Psychosocial impact on others, and (5) The concept of holistic palliative care. Consistent vocabulary across interviews indicates a unified understanding of challenges, including pain, depression, loneliness, and anxiety. Discussion and Conclusion: The results confirm that holistic palliative care requires more than alleviating physical symptoms. It is crucial to consider psychosocial aspects, such as loneliness and social exclusion, as they significantly impact the quality of life. The findings also revealed systemic shortcomings and the need for better staff training.
Ključne besede:palliative (holistic) care, older adults, psychosocial symptoms, social support, social pain


Nazaj