Izpis gradiva

A+ | A- | | SLO | ENG

Naslov: Vpliv zakonske redefinicije posilstva po modelu "samo ja pomeni ja" na obravnavo žrtev na sodišču Avtorji: ID Menart, Sonca (Avtor) ID Podreka, Jasna (Mentor) Več o mentorju... ID Podgornik, Nevenka (Komentor) Datoteke: 14329$$zakljucno_delo.pdf (2,36 MB) MD5: 2DF51769E82DD941A0FD83ACB3B5E7C6   Jezik: Slovenski jezik Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga Organizacija: FUDS - Fakulteta za uporabne družbene študije Opis: V magistrski nalogi je obravnavan vpliv zakonske redefinicije kaznivega dejanja posilstva v skladu z modelom »samo ja pomeni ja« na sodno obravnavo žrtev spolnega nasilja v Sloveniji. S prenovo Kazenskega zakonika, ki je v ospredje postavil soglasje kot ključni element kaznivega dejanja, je država naredila pomemben korak k zaščiti spolne avtonomije. Temeljna sprememba je v tem, da odsotnost soglasja nadomešča prejšnjo zahtevo po prisili, kar pomeni sodobnejše in bolj realistično razumevanje spolnega nasilja. Teoretični del naloge temelji na feminističnih teorijah spolnega nasilja, konceptih kulture posilstva, mitih o posilstvu in razumevanju soglasja. Poseben poudarek je na psihosocialnih dejavnikih soglasja, ki pomembno vplivajo na razumevanje izkušenj žrtev in na presojo njihove verodostojnosti. Analiza pokaže, da pravni postopki brez tega uvida pogosto reproducirajo stereotipe in vodijo v sekundarno viktimizacijo. Empirični del temelji na kvalitativnih intervjujih s pravosodnimi strokovnjaki, kriminološkimi raziskovalci in psihosocialnimi svetovalkami. Rezultati kažejo, da implementacija modela »samo ja pomeni ja« v praksi še ni dosledna in enotna. Najpogosteje izpostavljeni oviri sta pomanjkanje izobraževanj pravosodnega osebja o nepravnih vsebinah in prisotnost stereotipov o »idealnem posilstvu«, vezanih na tradicionalni model prisile. Naloga se ne ustavi pri analizi, temveč ponudi tudi nabor praktičnih priporočil za pravosodne akterje in psihosocialne svetovalce. Ta so usmerjena v zmanjšanje sekundarne viktimizacije, večjo občutljivost za kompleksnost spolnega nasilja in učinkovitejšo implementacijo modela »samo ja pomeni ja«. Poudarjena je potreba po obveznih, sistematičnih in praktično naravnanih izobraževanjih ter po tesnejšem sodelovanju med institucijami. Magistrska naloga tako prispeva k razumevanju sodobnega pravnega okvira spolnega nasilja in opozarja, da je za pravičnejšo obravnavo žrtev nujna kombinacija zakonodajnih sprememb, strokovne usposobljenosti in celostne psihosocialne podpore. Ključne besede: model »ja pomeni ja«, kultura posilstva, stereotipi, spolno nasilje, sodna praksa, psihosocialni dejavniki soglasja, sekundarna viktimizacija. Leto izida: 2025 PID: 20.500.12556/ReVIS-12431  Datum objave v ReVIS: 15.10.2025 Število ogledov: 71 Število prenosov: 1 Metapodatki:    Citiraj gradivo Navadno besedilo BibTeX EndNote XML EndNote/Refer RIS ABNT ACM Ref AMA APA Chicago 17th Author-Date Harvard IEEE ISO 690 MLA Vancouver : Kopiraj citat

Objavi na: Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	The Impact of Statutory Redefinition of Rape According to the "Only Yes Means Yes Model on the Treatment of Victims in Court
Opis:	This master’s thesis examines the impact of the legal redefinition of rape in Slovenia, introduced through the “only yes means yes” model, on the judicial treatment of victims of sexual violence. With the amendment of the Criminal Code, which placed consent at the centre of the offence, the state took an important step towards protecting sexual autonomy. The key change lies in replacing the previous requirement of force with the absence of consent, reflecting a more contemporary and realistic understanding of sexual violence. The theoretical part of the thesis draws on feminist theories of sexual violence, as well as the concepts of rape culture, rape myths, and the construction of consent. Special emphasis is placed on the psychosocial factors of consent, which significantly influence the understanding of victims’ experiences and the assessment of their credibility. The analysis shows that legal procedures without such insights often reproduce stereotypes and lead to secondary victimisation. The empirical part is based on qualitative interviews with legal professionals, criminological researchers, and psychosocial counsellors. The findings indicate that the implementation of the “only yes means yes” model in practice is still inconsistent and uneven. The most frequently highlighted obstacles are the lack of training for legal professionals in non-legal areas and the persistence of stereotypes about the “ideal rape”, linked to the traditional model of force. The thesis goes beyond analysis and offers a set of practical recommendations for legal actors and psychosocial counsellors. These aim to reduce secondary victimisation, enhance sensitivity to the complexity of sexual violence, and strengthen the effective implementation of the “only yes means yes” model. The importance of mandatory, systematic, and practice-oriented training is emphasised, along with closer cooperation between institutions. This thesis thus contributes to the understanding of the contemporary legal framework of sexual violence and argues that fairer treatment of victims requires a combination of legislative reform, professional competence, and comprehensive psychosocial support.
Ključne besede:	“only yes means yes” model, rape culture, stereotypes, sexual violence, case law, psychosocial factors of consent, secondary victimisation.

Nazaj