Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Stereotipi in predsodki s področja duševnega zdravja med splošno populacijo
Avtorji:ID Klanšek, Zdravko (Avtor)
ID Zupančič, Vesna (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf 4059$$zdravko_klansek_-_magistrsko_delo_-_stereotipi_in_predsodki_o_dusevnem_zdravju_med_splosno_populacijo.pdf (1,70 MB)
MD5: 2CBC8486FF6E999B372B5299F8F57652
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:UNM FZV - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Teoretična izhodišča: Duševno zdravje je ključna sestavina celostnega zdravja posameznika in družbe. Kljub napredku v razumevanju duševnih motenj so predsodki, stereotipi in stigma še vedno prisotni in vplivajo na kakovost življenja oseb z duševno motnjo. V magistrski nalogi smo preučevali razširjenost predsodkov in stereotipov med splošno populacijo v Sloveniji in na Švedskem. Pri tem nas je zanimala tudi vloga demografskih dejavnikov na pojavnost stereotipov in predsodkov ter odnos do specifičnih duševnih motenj. Metoda: Kvantitativna raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anonimnega anketiranja. V anketi je smel sodelovati vsak, ki je prebivalec Slovenije ali Švedske. Anketo je v celoti izpolnilo 430 prebivalcev Slovenije in 402 prebivalca Švedske. Rezultati: Rezultati so pokazali, da so prebivalci Slovenije izražali statistično značilno več stereotipov in predsodkov o duševnem zdravju. Prav tako je bila v Sloveniji statistično značilno višja stopnja samostigmatizacije. V obeh državah so, gledano po starosti, največ predsodkov izražali mlajši anketiranci. Moški so izražali nekoliko več predsodkov kot ženske. Anketiranci, ki so osebno poznali nekoga z duševno motnjo, so izražali manj predsodkov, prav tako zdravstveni delavci v primerjavi z ostalimi. Razprava: Ugotovitve kažejo, da so predsodki in stereotipi o duševnem zdravju še prisotni, a v obeh državah niso enakomerno razporejeni. Stigmatizacija se med drugim razlikuje glede na starost, spol in vrsto motnje. Rezultati so pomembni za načrtovanje preventivnih programov in ozaveščevalnih kampanj ter za oblikovanje izobraževalnih vsebin v šolah in zdravstvenih ustanovah. Posebna pozornost mora biti namenjena zdravstvenim delavcem, ki lahko s strokovnim znanjem in osebnim zgledom pomembno prispevajo k zmanjševanju predsodkov in spodbujanju bolj strpne družbe.
Ključne besede:duševno zdravje, predsodki, stereotipi, samostigmatizacija, Slovenija, Švedska, zdravstveni delavci
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/ReVIS-12584 Novo okno
Datum objave v ReVIS:20.11.2025
Število ogledov:34
Število prenosov:1
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Stereotypes and Prejudices Regarding Mental Health Among the General Population
Opis:Background: Mental health is a key component of the overall health of both individuals and society. Despite progress in understanding mental disorders, prejudice, stereotypes, and stigma remain present and continue to affect the quality of life of people with mental disorders. This master's thesis examined the prevalence of prejudices and stereotypes among the general population in Slovenia and Sweden. The study also explored the influence of demographic factors on the occurrence of stereotypes and prejudices, as well as attitudes toward specific mental disorders. Method: The quantitative research was based on a descriptive method. Primary data for analysis were collected using an anonymous online survey. Participation was open to all residents of Slovenia and Sweden. A total of 430 respondents from Slovenia and 402 respondents from Sweden completed the questionnaire. Results: The results showed that Slovenian respondents expressed statistically significantly more stereotypes and prejudices about mental health. The level of self-stigmatization was also statistically significantly higher in Slovenia. In both countries, younger respondents expressed more prejudices compared to older ones. Men expressed slightly more prejudices than women. Respondents who personally knew someone with a mental disorder expressed fewer prejudices, as did healthcare workers compared to other participants. Discussion: The findings indicate that prejudices and stereotypes about mental health remain present but are not evenly distributed between the two countries. Stigmatization varies depending on age, gender, and the type of disorder. The results are important for designing preventive programs and awareness campaigns, as well as for developing educational content in schools and healthcare institutions. Special attention should be given to healthcare workers, who can, through professional knowledge and personal example, play an important role in reducing prejudice and promoting a more tolerant society.
Ključne besede:mental health, prejudices, stereotypes, self-stigmatization, Slovenia, Sweden, healthcare workers


Nazaj