Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Učinkovitost vadbe hoje z navidezno resničnostjo pri bolnikih po možganski kapi – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Fizioterapija
Avtorji:ID Radulović, Zarja (Avtor)
ID Koprivnik, Matej (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Marušič, Uroš (Komentor)
Datoteke:URL https://d.cobiss.net/repository/si/files/258849795/167648/Radulovi%C4%87_Zarja_dd_2025.pdf
 
.pdf Radulovic_Zarja_dd_2025.pdf (1,39 MB)
MD5: A584BEB0BFFEBD82CF7F34601EFC4BEB
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:UAMEU - Univerza Alma Mater Europaea
Opis:Teoretična izhodišča: možganska kap (MK) je eden glavnih vzrokov za dolgotrajno invalidnost. Med njenimi najpogostejšimi posledicami je motnja hoje, ki zahteva usmerjeno in intenzivno rehabilitacijo. V zadnjih letih se na tem področju uveljavlja uporaba tehnologije navidezne resničnosti (NR), kot dopolnilo konvencionalni fizioterapiji. NR omogoča varno, ponavljajočo, motivacijsko in individualno prilagojeno vadbo ter spodbuja procese nevroplastičnosti in motoričnega učenja. Namen diplomskega dela je preučiti vrste, uporabnost, učinkovitost in vpliv NR na vadbo hoje po MK. Metode: izveden je bil sistematičen pregled literature. Vključenih je bilo devet randomiziranih kontroliranih raziskav. Za oceno metodološke kakovosti je bila uporabljena PEDro lestvica, izbor člankov pa je prikazan v PRISMA diagramu poteka. Rezultati: rezultati pregleda literature kažejo, da uporaba tehnologije NR pri vadbi hoje po MK statistično značilno prispeva k izboljšavam v prostorsko-časovnih parametrih hoje. V nekaterih raziskavah je bil ugotovljen tudi pozitiven vpliv na ravnotežje in funkcionalno mobilnost, kar potrjuje potencial te metode kot dopolnitve konvencionalni fizioterapiji. Razprava: največjo učinkovitost so dosegli intenzivni programi, ki so združevali vadbo hoje z NR, s ciljno usmerjenimi nalogami in povratno informacijo o biomehaniki hoje. Nekatere oblike NR so bile enako učinkovite kot primerjane konvencionalne intervencije, hkrati pa so ponujale dodatne prednosti, kot so motivacija, interaktivnost in individualizacija. Potopitvene oblike so se izkazale za učinkovitejše, a se kljub temu priporoča vključitev NR v celostni rehabilitacijski program. Izzivi ostajajo v raznolikosti protokolov, majhnih vzorcih in pomanjkanju dolgoročnega spremljanja učinkov.
Ključne besede:možganska kap, rehabilitacija hoje, navidezna resničnost, fizioterapija, tehnologija navidezne resničnosti
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:Z. Radulović
Leto izida:2025
Leto izvedbe:2025
Št. strani:42 str.
PID:20.500.12556/ReVIS-12612 Novo okno
UDK:615.82:616.831-005.1(043.2)
COBISS.SI-ID:258849795 Novo okno
Datum objave v ReVIS:26.11.2025
Število ogledov:47
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:Theoretical background: Stroke is one of the leading causes of long-term disability. Among its most common consequences is gait impairment, which requires targeted and intensive rehabilitation. In recent years, the use of virtual reality (VR) technology has been increasingly recognized in this field as a supplement to conventional physiotherapy. VR enables safe, repetitive, motivating, and individually tailored training, while promoting neuroplasticity and motor learning processes. The aim of this thesis is to examine the types, applicability, effectiveness, and impact of VR on gait training after stroke. Methods: A systematic literature review was conducted. Nine randomized controlled trials were included. The PEDro scale was used to assess methodological quality, and article selection is presented in a PRISMA flow diagram. Results: The findings of the literature review indicate that the use of VR technology in gait training after stroke contributes significantly to improvements in spatiotemporal gait parameters. Some studies also reported a positive effect on balance and functional mobility, confirming the potential of this method as an adjunct to conventional physiotherapy. Discussion: The greatest effectiveness was achieved in intensive programs that combined VR-based gait training with goal-oriented tasks and feedback on gait biomechanics. Some forms of VR were found to be as effective as comparative interventions, while offering additional advantages such as motivation, interactivity, and individualization. Immersive forms proved to be even more effective; however, the integration of VR into a comprehensive rehabilitation program is still recommended. Challenges remain in the heterogeneity of protocols, small sample sizes, and the lack of long-term follow-up.
Ključne besede:stroke, gait rehabilitation, virtual reality, physiotherapy, virtual reality technology


Nazaj