Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Kultura varnosti pacientov : bolnišnice
Avtorji:ID Bogataj, David (Avtor)
ID Grabar, Daniel (Avtor)
ID Robida, Andrej (Avtor)
ID Toplak Perović, Barbara (Avtor)
ID Kavšek, Marta (Recenzent)
ID Rogelj, Valerija (Recenzent)
ID Bogataj, Marija (Urednik)
ID Mežnarec Novosel, Suzanna (Urednik)
Datoteke: Gradivo nima datotek. Gradivo je morda fizično dosegljivo v knjižnici fakultete, zalogo lahko preverite v COBISS-u. Povezava se odpre v novem oknu
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Neznano
Tipologija:2.01 - Znanstvena monografija
Organizacija:UAMEU - Univerza Alma Mater Europaea
Opis:Namen raziskave je bil razviti instrument v obliki vprašalnika za merjenje zaznavanja kulture varnosti v bolnišnicah, primarnem zdravstvu, lekarnah v skupnosti in socialnovarstvenih zavodih s ciljem doseganja večje varnosti pacientov, kar pomeni izboljšanje njihove varnosti zdravstvene obravnave z zmanjševanjem preprečljivih škodljivih dogodkov v času, ko so pacienti v stiku zdravstvenim sistemom. Merjenje zaznavanja kulture varnosti pacientov je ključnega pomena, ker pomaga zdravstvenim organizacijam prepoznati prednosti, slabosti in vrzeli ravnanja ter pomagajo najti področja za izboljšave. Oblikovali smo ankete z Likertovo lestvico možnih odgovorov (5 ocen in brez odgovora) na trditve in vprašanja po izbranih institucijah in s presečno raziskavo zaznavanja kulture varnosti pacientov v bolnišnicah na temelju anket z zaprtim vprašalnikom in dodatkom odprtih vsebin izvedli statistiko porazdelitev ocen situacij, ki lahko pripeljejo do neželenih dogodkov. Za testiranje odstotka negativnih ocen ter razlik v teh odstotkih med bolnišnicami smo uporabili pretežno hi-kvadrat in Agresti-Caffov Z+4 test.Statistična analiza je pokazala, da je kritična zgornja meja za odstotek negativnih ocen kulture varnosti v vsej slovenski populaciji zaposlenih po bolnišnicah določen z Z+4 testom pri tveganju α=0,025 za bolnišnice 8,2 %, za ostale vrste institucij pa mnogo manjša (primarno zdravstvo: 1,1 %; lekarne: 1,2 %; socialno varstveni zavodi: 3,7 %). Iz podrobnejše analize in primerjave med vrstami institucij sledi, da je pri vseh še posebej zaskrbljujoča kadrovska zasedba delovnih mest po institucijah (pomanjkanje kadra, kar vodi do presežnih obremenitev, preutrujenosti delavcev in nevarnosti, ki zaradi tega ves čas prežijo nad pacienti). Uvedba predlaganih anket kot obveznega orodja v institucijah slovenske zdravstvene mreže bi pomagala na lokalnem in državnem nivoju dvigniti kulturo varnosti pacientov v bolnišnicah.
Ključne besede:pacienti, aktuarska matematika, kultura varnosti, bolnišnice
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:Univerza Alma Mater Europaea, Alma Mater Press, Zavod INRISK
Leto izida:2025
Leto izvedbe:2025
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (VIII, 127 str.))
PID:20.500.12556/ReVIS-12900 Novo okno
UDK:614.253:614.21(0.034.2)
ISBN:978-961-7183-69-6
COBISS.SI-ID:231234563 Novo okno
Opomba:Nasl. z nasl. zaslona; Opis vira z dne 30. 12. 2025;
Datum objave v ReVIS:12.01.2026
Število ogledov:37
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Patient safety culture : = hospitals
Opis:The aim of the study was to develop a questionnaireas aninstrument to measure the perception of safety culture in hospitals, with the aim of achieving greater patient safety, which means improving the safety of their healthcare by reducing preventable adverse events during the time patients are in contact withthe healthcare system. Measuring perceptions of patient safety culture is crucial because it helps healthcare organisations to identify strengths, weaknesses and gaps in practice and helps to identify areas for improvement. We designed surveys with a Likert scale of possible responses (5 ratings and no response) to statements and questions by selected institutions and conducted a cross-sectional survey of perceptions of patient safety culture in hospitals, based on closed-ended questionnaire surveys and the addition of open-ended items to statistically assess the distribution of ratings of situations that may lead to adverse events. To test the percentage of negative evaluations and the differences in these percentages betweentypes of institutions, we used mainly chi-square and Agresti-Caff's Z+4 test. Statistical analysis showed that the critical upper limit for the percentage of negative evaluations of safety culture in the entire Slovenian employee population by health care, hospitals specifically, as determined by the Z+4 test at risk α=0.025, is 8.2% for hospitals, but much lower for the other types of institutions (primary health care: 1.1%; pharmacies: 1.2%; social care institutions: 3.7%). A more detailed analysis and comparison between the types of institutions shows that the shortage of staff leading to overloading, overworking, overtired workers and the dangers this poses to patients all the time. The introduction of the proposed surveys as a compulsory tool in the institutions of the Slovenian health network would help to raise the patient safety culture at local and national level.


Nazaj