| Naslov: | UČINKOVITOST MOBILIZACIJE PERIFERNEGA ŽIVČEVJA PRI PACIENTIH Z UTESNITVENIMI NEVROPATIJAMI |
|---|
| Avtorji: | ID Novak, Sebastjan (Avtor) ID Omejec, Gregor (Mentor) Več o mentorju...  |
| Datoteke: | 2624$$sebastjan_novak,_42300153_pdf_a1b.pdf (1,83 MB) MD5: FA682D63681584622249A5C06D438504
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo/naloga |
|---|
| Organizacija: | FIZIOTERAPEVTIKA - Visokošolski zavod Fizioterapevtika
|
|---|
| Opis: | Pritisk, raztezanje, strig in/ali trenje so mehanizmi nastanka utesnitvenih nevropatij. Simptomi in znaki utesnitvenih nevropatij nastanejo kot posledica poškodbe živčno krvne pregrade, ishemije, edema, spremembe vezivnega tkiva, motenj v aksonskem transportu, nevroinflamacije, demielinizacije in degeneracije aksona. Simptomi in znaki so navadno senzorične in motorične narave, ki se kažejo z zmanjšano funkcijo in bolečino, možna je tudi asimptomatska prezentacija. Utesnitvene nevropatije diagnosticiramo s pomočjo anamneze, kjer povprašamo po vrsti simptomov in času trajanja ter usmerjenega kliničnega pregleda, kjer te simptome s pomočjo specialnih testov izzovemo. Za potrditev diagnoze in v primeru težjih oblik se poslužujemo eletrofizoloških preiskav, ultrazvoka in magnetne resonance. V diplomskem delu smo pregledali literaturo o vzdolžnem in prečnem drsenju perifernih živcev in o učinkovitosti mobilizacije perifernih živcev pri utesnitvenih nevropatijah. Ugotovili smo, da je vzdolžno drsenje na mestu utesnitve omejeno in da enako ne velja vedno za prečno drsenje. Prečno drsenje se v nekaterih primerih celo poveča, vendar je to gibanje patološko. V primeru SZP smo ugotovili spremenjeno pot gibanja tetiv fleksorjev prsta, ki tvori drsno enoto z medialnim živcem in kaže na prisotnost patologije. V nadaljnjih raziskavah bi bilo smiselno raziskati možnost dinamike drsenja med medialnim živcem in tetivami za diagnostiko. Obenem smo ugotovili, da obstaja dovolj z dokazi podprtih študij, ki kažejo patofiziološko izboljšanje markerjev in simptomov ter znakov utesnitev pri uporabi mobilizacijskih tehnik, kot samostojno terapijo ali kot so-modaliteto. Navkljub pritrdilni hipotezi H2, je pri uporabi mobilizacije živčevja potrebna previdnost in razumevanje biomehanike, za pozitiven rezultat terapije so potrebni pravilno izvajanje, količina, dolžina, vrsta in položaj tehnike. Glede na trenutno literaturo je najprimernejša za kronične bolnike z utesnitvami v hrbtenici, previdnost je potrebna pri akutnih stanjih, njen učinek pa je viden tudi pri zdravi populaciji. |
|---|
| Ključne besede: | Utesnitvene nevropatije, drsenje, pomičnost, mobilizacija živčevja. |
|---|
| Leto izida: | 2026 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/ReVIS-13027  |
|---|
| Datum objave v ReVIS: | 20.01.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 27 |
|---|
| Število prenosov: | 0 |
|---|
| Metapodatki: |  |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |