Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Human rights protection in algorithmic society
Avtorji:ID Avbelj, Matej (Avtor)
Datoteke:.pdf 10_-_Matej_Avbelj.pdf (108,76 KB)
MD5: 8D0916421466EF72C2F1DEAEF1A05148
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FSMŠ - Nova Univerza - Fakulteta za slovenske in mednarodne študije
Opis:the article, marking the 75th anniversary of the European convention on Human rights and 25 years of the EU charter of Fundamental rights, emphasizes the growing challenges human rights face in the age of artificial intelligence. Eu-rope’s traditional three-pillar system of human rights protec-tion (national, EU, and council of Europe) was built in an analog era, whereas today’s society is increasingly becom-ing algorithmic, with artificial intelligence co-constructing social reality. the article identifies two major paradigm shifts defining the algorithmic society: the loss of human monop-oly over construction of social reality and the dominance of private actors over public institutions. In response, the council of Europe adopted the first legally binding inter-national Framework convention on Artificial Intelligence, setting, inter alia, minimum standards for safeguarding hu-man dignity, equality, and privacy. complementing this, the EU’s Artificial Intelligence Act follows a risk-based approach, more heavily regulating artificial intelligence systems that importantly impact fundamental rights. While neither legal instrument grants new individual rights, they serve as pre-ventive regulatory frameworks. the article concludes that courts will soon need to interpret human rights in light of algorithmic impacts and may themselves use artificial intel-ligence in decision-making. this evolution demands judicial adaptation and a comprehensive reform of legal education to integrate law with digital technologies.
Ključne besede:AI, constitutionalism, Algorithmic society, human rights protection, EU, council of Europe
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2025
Založnik:Fakulteta za državne in evropske študije
Leto izida:2025
Št. strani:str. 273-290
Številčenje:[Št.] 104
PID:20.500.12556/ReVIS-13190 Novo okno
UDK:342.7:347.9(497.4)
ISSN pri članku:1408-9653
COBISS.SI-ID:267625475 Novo okno
Datum objave v ReVIS:19.02.2026
Število ogledov:97
Število prenosov:1
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Dignitas : revija za človekove pravice
Skrajšan naslov:Dignitas
Založnik:Nova revija, Nova revija, Fakulteta za državne in evropske študije, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije
ISSN:1408-9653
COBISS.SI-ID:98923520 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Zaščita človekovih pravic v algoritemski družbi
Opis:Prispevek ob 75. obletnici Evropske konvencije o člove-kovih pravicah in 25. obletnici Listine EU poudarja, da člo-vekove pravice v dobi umetne inteligence doživljajo nove izzive. tradicionalni tristebrni evropski sistem varstva člove-kovih pravic (nacionalni, EU in svet Evrope) je bil zasnovan v analognem svetu, današnja družba pa postaja algoritemska, v kateri umetno inteligenco sooblikuje realnost. Prispevek opozarja na izgubo človekovega monopola nad družbeno resničnostjo in na premoč zasebnega sektorja pred javnimi institucijami. svet Evrope se je odzval s prvim pravno zave-zujočim mednarodnim dokumentom – okvirno konvencijo o umetni inteligenci, ki, med drugim, določa minimalne stan-darde za zaščito človekovih pravic, dostojanstva, enakoprav-nosti in zasebnosti v algoritemski družbi. EU je sprejela Akt o umetni inteligenci, ki sledi pristopu uravnavanja tveganja in določa strožjo regulacijo za sisteme z visokim tveganjem, zlasti tiste, ki vplivajo na temeljne pravice. Čeprav ta dva do-kumenta ne uvajata novih pravic, predstavljata pomemben preventivni pravni okvir. Prispevek zaključi, da se bodo sodi-šča morala prilagoditi algoritemski družbi in sprejeti sodob-ne razlage človekovih pravic, kar bo zahtevalo tudi reformo pravnega izobraževanja.
Ključne besede:UI, ustavnost, algoritemska družba, človekove pravice, EU, svet Evrope


Nazaj