Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Kultura varnosti pacientov : domovi starejših občanov
Avtorji:ID Bogataj, David (Avtor)
ID Grabar, Daniel (Avtor)
ID Robida, Andrej (Avtor)
ID Toplak Perović, Barbara (Avtor)
ID Bogataj, Marija (Urednik)
ID Mežnarec Novosel, Suzanna (Urednik)
ID Rogelj, Valerija (Recenzent)
ID Kavšek, Marta (Recenzent)
Datoteke:URL https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/book/113
 
.pdf MEORL+MEORL+53+-+WEB_0.pdf (5,78 MB)
MD5: FDE655DA88E107A73999C42847F59FBA
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Neznano
Tipologija:2.01 - Znanstvena monografija
Organizacija:UAMEU - Univerza Alma Mater Europaea
Opis:Namen raziskave je bil razviti instrument v obliki vprašalnika za merjenje zaznavanja kulture varnosti vdomovih starejših občanov s ciljem doseganja večje varnosti pacientov, kar pomeni izboljšanje njihove varnosti zdravstvene obravnave z zmanjševanjem preprečljivih škodljivih dogodkov v času, ko so pacienti v stiku zdravstvenim sistemom. Merjenje zaznavanja kulture varnosti pacientov je ključnega pomena, ker pomaga socialnovarstvenim zavodom prepoznati prednosti, slabosti in vrzeli ravnanja ter pomagajo najti področja za izboljšave. Oblikovali smo ankete z Likertovo lestvico možnih odgovorov (5 ocen in brez odgovora) na trditve in vprašanja po izbranih institucijah in s presečno raziskavo zaznavanja kulture varnosti pacientov v socialno varstvenih zavodih na temelju anket z zaprtim vprašalnikom in dodatkom odprtih vsebin izvedli statistiko porazdelitev ocen situacij, ki lahko pripeljejo do neželenih dogodkov. Za testiranje odstotka negativnih ocen ter razlik v teh odstotkih med vrstami institucij smo uporabili pretežno hi-kvadrat in Agresti-Caffov Z+4 test. Statistična analiza je pokazala, da je kritična zgornja meja za odstotek negativnih ocen kulture varnosti v vsej slovenski populaciji zaposlenih po institucijah socialnega varstva določen z Z+4 testom pri tveganju α=0,025 za socialno varstvene zavode 3,7%.Poglobljene študije so v prilogah 1-10, ki se obvezno berejo skupaj s poročilom. Iz podrobnejše analize in primerjave med vrstami institucij sledi, da je pri vseh še posebej zaskrbljujoča kadrovska zasedba delovnih mest po institucijah (pomanjkanje kadra, kar vodi do presežnih obremenitev, preutrujenosti delavcev in nevarnosti, ki zaradi tega ves čas prežijo nad pacienti). Uvedba predlaganih anket kot obveznega orodja v institucijah slovenske zdravstvene mreže bi pomagala na lokalnem in državnem nivoju dvigniti kulturo varnosti pacientov.
Ključne besede:kultura varnosti, pacienti, aktuarska matematika
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:Univerza Alma Mater Europaea, Alma Mater Press, Zavod INRISK
Leto izida:2025
Leto izvedbe:2025
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (124 str.))
PID:20.500.12556/ReVIS-13199 Novo okno
UDK:614.253:364-54-053.9(0.034.2)
ISBN:978-961-7183-70-2
COBISS.SI-ID:231320067 Novo okno
DOI:10.33700/w6a4v368 Novo okno
Opomba:Nasl. z nasl. zaslona; Opis vira z dne 13. 1. 2026;
Datum objave v ReVIS:19.02.2026
Število ogledov:73
Število prenosov:2
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Patient safety culture : = nursing homes
Opis:The purpose of the study was to develop a questionnaire-based instrument for measuring the perception of safety culture in residential care homes for older adults, with the aim of improving patient safety by reducing preventable adverse events that occur while patients are in contact with the healthcare system. Measuring perceptions of patient safety culture is essential, as it helps social care institutions identify strengths, weaknesses, and gaps in their practices, and supports the identification of areas in need of improvement.We designed surveys using a Likert scale (five response options plus a “no answer” option) to assess agreement with statements and questions across selected institutions. Using a cross-sectional study based on these closed-ended questionnaires, supplemented by open-ended responses, we conducted statistical analyses of how staff evaluated situations that may lead to adverse events. To test the percentage of negative assessments and to examine differences in these percentages between types of institutions, weprimarily applied the chi-square test and the Agresti–Caffo Z+4 test.Statistical analysis showed that the critical upper threshold for the percentage of negative evaluations of safety culture among employees in Slovene social care institutions, based on the Z+4 test at a risk level of α = 0.025, is 3.7%. In-depth studies are presented in Appendices 1–10, whichshould be read together with the report. A more detailed analysis and comparison across different types of institutions reveals that staffing shortages are particularly concerning in all settings, as insufficient personnel lead to excessive workloads, worker fatigue, and continuous safety risks for patients.Introducing the proposed surveys as a mandatory tool throughout institutions in the Slovenian healthcare network would help strengthen patient safety culture at both local and national levels.


Nazaj