Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Spolnost in čustveni odnosi pri osebah z motnjo v duševnem razvoju
Avtorji:ID Zahirović, Amela (Avtor)
ID Leskovic, Ljiljana (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf 4185$$mag_amela_zahirovic_2026.pdf (1,37 MB)
MD5: E3C6A88312265E831F43256A8834A9FA
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:UNM FZV - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Izhodišča: Spolnost in čustveni odnosi so pri odraslih osebah z motnjo v duševnem razvoju (MDR) pogosto prezrto in stigmatizirano področje, čeprav predstavlja osrednje razsežnosti kakovosti življenja, samopodobe in socialne vključenosti. Namen raziskave je bil preučiti razumevanje, izražanje in doživljanje spolnosti in čustvenih odnosov pri osebah z MDR. Z raziskavo smo želeli prispevati k destigmatizaciji in celovitejšemu razumevanju njihovih potreb ter osvetliti vlogo okolja (družina, skrbniki, strokovni delavci, zdravstveni delavci) pri omogočanju varnega in podpornega izražanja teh potreb. Metode: V raziskavi smo uporabili mešano metodo dela in kombinirali kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Anketirali smo skupno 115 oseb, in sicer 58 strokovnih delavcev in 57 družinskih članov oziroma skrbnikov oseb z MDR ter 83 oseb z MDR, od tega 31 oseb z lažjo MDR in 52 oseb z zmerno MDR. Intervjuvali smo skupno 17 oseb, in sicer 6 oseb z MDR, 6 strokovnih delavcev različnih profilov in 5 družinskih članov oziroma skrbnikov oseb z MDR. Rezultati: Rezultati so pokazali statistično značilne razlike v stališčih med strokovnimi delavci in družinskimi člani oziroma skrbniki, pri čemer so strokovni delavci izkazali višje strinjanje s pravico oseb z MDR do spolnosti in partnerskih odnosov. Ugotovili smo tudi, da večina oseb z MDR spolnost in čustvene odnose razume pozitivno in zrelo, pri čemer ni bilo statistično značilnih razlik med osebami z lažjo MDR in osebami z zmerno MDR. Rezultati tako kvantitativne kot tudi kvalitativne analize pri osebah z MDR niso pokazali pomembnih razlik glede na starost, spol in stopnjo motnje, so pa se pokazale razlike glede na udeležbo na delavnicah ali predavanjih o spolnosti, saj so udeleženci delavnic dosegali višje povprečne rezultate pri znanju in odnosih. Kvalitativna analiza je dodatno pokazala, da udeleženci spolnost izražajo na treh osnovnih poteh: skozi »običajen« partnerski odnos (zmenki, bližina, intimnost), z dejanji in telesnim vedenjem ter z besedami. Razprava: Odrasle osebe z lažjo in zmerno MDR spolnost in čustvene odnose večinoma razumejo kot izraz ljubezni, bližine in spoštovanja, pri čemer med skupinama ni večjih razlik v samem razumevanju, temveč predvsem v stopnji samostojnosti in načinu izražanja. Kakovost podpore okolja, npr. dostopnost pogovora o spolnosti, jasna pravila o mejah, možnost zasebnosti ter vključevanje v ciljno usmerjene programe spolne vzgoje, se je pokazala kot ključni dejavnik za varno, zrelo in socialno ustrezno izražanje spolnosti. Na tej osnovi raziskava poudarja potrebo po sistematičnem vključevanju tematik spolnosti in čustvenih odnosov v programe za osebe z MDR ter po usposabljanju družinskih članov in strokovnih delavcev, da bodo intimnost oseb z MDR podpirali, ne le regulirali.
Ključne besede:osebe z motnjo v duševnem razvoju, spolnost, čustveni odnosi, spolna vzgoja.
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/ReVIS-13206 Novo okno
Datum objave v ReVIS:19.02.2026
Število ogledov:32
Število prenosov:3
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Sexuality and emotional relationships of people with intellectual disibilities
Opis:Background: Sexuality and emotional relationships are often ignored and stigmatized areas in adults with intellectual disabilities (ID), even though they represent central dimensions of quality of life, self-image, and social inclusion. The aim of our research was to examine the understanding, expression, and experience of sexuality and emotional relationships in people with ID. Main objectives of the research were to contribute to destigmatization, provide more comprehensive understanding of their needs, and highlight the role of the environment (family, caregivers, professionals, health professionals) in enabling safe and supportive expression of these needs. Methods: We used mixed research methods, combining quantitative and qualitative research approaches. We conducted a survey on the sample of 115 people, namely 58 professionals and 57 family members or caregivers of people with ID, and 83 people with ID, of whom 31 were people with mild ID and 52 people with moderate ID. A total of 17 people were interviewed, namely 6 people with ID, 6 professionals of various profiles and 5 family members or caregivers of people with ID. Results: The results showed statistically significant differences in attitudes between professionals and family members or caregivers, with professionals showing higher agreement with the right of people with ID to sexuality and partner relationships. We also found that most people with ID understand sexuality and emotional relationships positively and maturely, with no statistically significant differences between people with mild ID and people with moderate ID. The results of both quantitative and qualitative analysis did not show significant differences in people with ID in terms of age, gender and level of disorder, but differences were found in terms of participation in workshops or lectures on sexuality, as workshop participants achieved higher average results in knowledge and relationships. Qualitative analysis further disclosed that participants express sexuality in three basic ways: through »normal« partner relationships (dating, closeness, intimacy), through actions and physical behavior, and through words. Discussion: Adults with mild and moderate ID understand sexuality and emotional relationships mostly as an expression of love, closeness, and respect, with no major differences between the two groups in the understanding itself, but mainly at the level of autonomy and mode of expression. The quality of environmental support, e.g., accessibility of conversations about sexuality, clear rules about boundaries, the possibility of privacy, and inclusion in targeted sex education programs, has proven to be a key factor for safe, mature, and socially appropriate expression of sexuality. On this basis, the research highlights the need for systematic inclusion of topics of sexuality and emotional relationships in programs for people with ID and for training family members and professionals to support, not merely regulate, the intimacy of people with ID.
Ključne besede:people with intellectual disabilities, sexuality, emotional relationships, sex education.


Nazaj