Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Poimenovanje starejših odraslih: med predsodki ageizma in strahovi gerontofobije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologija
Avtorji:ID Fajfar, Nina (Avtor)
ID Lipič, Jerneja (Avtor)
ID Goriup, Jana (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:URL https://d.cobiss.net/repository/si/files/269755907/173726/Fajfar_Nina_dd_2025.pdf
 
.pdf Fajfar_Nina_dd_2025.pdf (2,96 MB)
MD5: 8F53D924675585A6FD8AF738065492AF
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:UAMEU - Univerza Alma Mater Europaea
Opis:Uvod: Diplomsko delo obravnava vpliv poimenovanja starejših odraslih na prisotnost ageizma in gerontofobije. Izpostavili smo pojav ageizma kot diskriminacije na podlagi starosti, ki se pogosto kaže prav skozi rabo izrazov. Gerontofobija se v današnji družbi širi skozi generacije. Posledično prinaša negativne in stereotipne predstave starosti. Metode: Raziskavo smo izvedli s kombinacijo kvantitativnega in kvalitativnega pristopa. Uporabili smo anketni vprašalnik, kjer je sodelovalo 629 starejših odraslih nad 60 let iz vseh statističnih regij znotraj Slovenije in polstrukturirane intervjuje 20-ih posameznikov širše populacije. Podatke anket smo analizirali z uporabo programa SPSS 29.0, kjer smo s pomočjo testov opredelili hipoteze. Analizo intervjujev smo izvedli s kodiranjem odgovorov po 6 raziskovalnih kategorij in jih povezali z raziskovalnima vprašanjema. Rezultati: Raziskava kaže, da ponavljajoča se negativna sporočila o starosti spodbujajo negativne posledice in s tem socialni umik starejših odraslih. Izrazi z negativno konotacijo povečujejo občutek manjvrednosti in diskriminacije. Rezultati so prav tako pokazali, da je izraz »starejši odrasli« v splošnem sprejet kot sodoben, nevtralen in bolj primeren kot drugi izrazi. Razprava in sklep: V razpravi smo povezali teoretična izhodišča z empiričnimi rezultati in dokazali, da poimenovanje starejših odraslih pomembno vpliva na prisotnost ageizma in gerontofobije. Predlagamo jezikovne smernice, ki spodbujajo družbo do uporabe bolj nevtralnih izrazov znotraj vsakdanjega razpravljanja in vključevanje starejših odraslih v medijske razprave in medgeneracijske programe. Izpostavljamo, da je za zmanjševanje ageizma in gerontofobije nujna uporaba spoštljivega poimenovanja.
Ključne besede:ageizem, gerontofobija, diskriminacija, poimenovanje, starejši odrasli
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:N. Fajfar, J. Lipič
Leto izida:2025
Leto izvedbe:2025
Št. strani:97 str., [30] f. pril.
PID:20.500.12556/ReVIS-13236 Novo okno
UDK:612.67(043.2)
COBISS.SI-ID:269755907 Novo okno
Datum objave v ReVIS:26.02.2026
Število ogledov:23
Število prenosov:2
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:Introduction: This thesis examines how the terminology used to label older adults influences the presence of ageism and gerontophobia. We highlight ageism as discrimination based on age, which often manifests through everyday language. Gerontophobia appears to be spreading across generations in contemporary society, reinforcing negative and stereotypical views of ageing. Methods: We conducted a mixed-methods study combining quantitative and qualitative approaches. The survey included 629 adults aged 60+ from all statistical regions of Slovenia, and we carried out semi-structured interviews with 20 members of the broader population. Survey data were analysed in SPSS 29.0 to test the hypotheses. Interview data were coded across six analytic categories and linked to the research questions. Results: The study indicates that repeated negative messages about ageing foster adverse outcomes, including social withdrawal among older adults. Terms with negative connotations heighten feelings of inferiority and experiences of discrimination. At the same time, the term “older adults” was generally perceived as modern, neutral and more appropriate than alternative labels. Discussion and Conclusion: By bringing together theory and empirical findings, we show that the way older adults are labelled has a meaningful impact on the presence of ageism and gerontophobia. We propose language guidelines that encourage the use of more neutral terms in everyday discourse, as well as the inclusion of older adults in media debates and intergenerational programmes. We emphasise that respectful terminology is essential for reducing both ageism and gerontophobia.
Ključne besede:ageism, gerontophobia, discrimination, terminology, older adults


Nazaj