Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Učinkovitost fizioterapevtske obravnave po rupturi Ahilove tetive
Avtorji:ID Beganović, Aneja (Avtor)
ID Bračun, Špela (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf 2690$$diploma_beganovic_-_urejeno_11.2-2.pdf (1,11 MB)
MD5: 0759B8DE9AA6FF8F4B40608884CDF480
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FIZIOTERAPEVTIKA - Visokošolski zavod Fizioterapevtika
Opis:Ruptura ahilove tetive je lahko posledica degeneracijskih ali degenerativnih sprememb. Do poškodbe ahilove tetive najpogosteje pride pri športih, kot so košarka, nogomet in igre z loparji zaradi prekomerne plantarne fleksije ali neposrednega udarca. Poškodbi so bolj izpostavljeni moški kot ženske. Diagnozo postavimo z anamnezo, specifičnimi testi, kot so Thomposonov test, Matlejev test, O'Brienov igelni test in Copelandov test s sfigmomanometrom, in na podlagi slikovne diagnostike ultrazvoka ali magnetne resonance. Za zdravljenje ruptur ahilove tetive obstajata konservativna in operativna metoda. Ključna pri obeh vrstah zdravljenja je fizioterapevtska obravnava. Kot učinkovita izbira zdravljenja po konservativnem ali operativnem zdravljenju se je izkazala zgodnja funkcionalna rehabilitacija. Operativno zdravljenje je bolj primerno za mlajšo aktivno populacijo, medtem ko je konservativno zdravljenje bolj priporočljivo za starejše paciente, ki se zdravijo za sladkorno boleznijo ali perifernimi obolenji. Raziskave so pokazale, da pacienti s poškodbo rupture, ki obsega več kot 50 odstotkov avulzije AT ter diagnozo, postavljeno po več kot dveh dneh od poškodbe, niso primerni za konservativno zdravljenje. Ključno vlogo za uspešnost zdravljenja pripisujemo fizioterapevtski obravnavi in pomenu zgodnje funkcionalne rehabilitacije, ki vključujejo različne fizioterapevtske metode in tehnike, kot so masaža, raztezanje, propriocepcija, elektrostimulacija, krioterapija, vodna terapija, mobilizacija sklepov, samomobilizacija gležnja, koordinacija, proprioceptivna živčno-mišična facilitacija, živčno-mišične vaje in nočna opornica, ultrazvok, interferenčni tokovi z ledom, akupunktura, visokointenzivna laserska terapija, individualno zasnovan program funkcionalnih vaj, vaje za povečanje obsega gibljivosti, krepitev in ravnotežje. Prihodnje raziskave, ki bi opisovale longitudinalno uspešnost posameznih metod in tehnik, bi lahko še dodatno prispevale k uspešnejši vrnitvi posameznikov v vsakodnevne in športne aktivnosti.
Ključne besede:Ahilova tetiva, ruptura ahilove tetive, rehabilitacija, fizioterapija, konservativno zdravljenje
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/ReVIS-13248 Novo okno
Datum objave v ReVIS:03.03.2026
Število ogledov:34
Število prenosov:1
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Effectiveness of physiotherapy treatment after Achilles Tendon Rupture
Opis:Rupture of the Achilles tendon may occur as a result of degenerative changes. The injury most frequently appears in sports such as basketball, football, and racket sports due to excessive plantar flexion or direct trauma. Men are more susceptible to this injury than women. Diagnosis is established based on medical history, specific clinical tests including the Thompson test, Matles test, O'Brien needle test, and the Copeland test with a sphygmomanometer, as well as imaging methods such as ultrasound or magnetic resonance imaging. Both conservative and surgical approaches are used for the treatment of Achilles tendon ruptures. Physiotherapy plays a crucial role in both treatment options. Early functional rehabilitation has been shown to be an effective treatment strategy following either conservative or surgical management. Surgical treatment is more appropriate for younger, physically active individuals, whereas conservative treatment is more suitable for older patients or those with diabetes or peripheral vascular diseases. Studies have indicated that patients with ruptures involving more than 50% of the tendon, Achilles tendon avulsion, or delayed diagnosis beyond 48 hours after injury are not suitable candidates for conservative treatment. Physiotherapy and early functional rehabilitation are essential for successful recovery. These include various physiotherapeutic methods and techniques, such as massage, stretching, proprioception training, electrical stimulation, cryotherapy, hydrotherapy, joint mobilization, ankle self-mobilization, coordination exercises, proprioceptive neuromuscular facilitation, neuromuscular exercises, night splinting, ultrasound, interferential current therapy with ice, acupuncture, high-intensity laser therapy, individually designed functional exercise programs, range-of-motion exercises, muscle strengthening, and balance training. Further research focusing on the long-term effectiveness of specific rehabilitation methods and techniques could contribute to improved outcomes and a more successful return to daily and sports activities.
Ključne besede:Achilles tendon, achilles tendon rupture, rehabilitation, physiotherapy, conservative treatment.


Nazaj