Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Doživljanje diagnoze rakavih obolenj in izražanje čustev pri obolelih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena nega
Avtorji:ID Ropert, Manja (Avtor)
ID Kristovič, Jasmina (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Zrim, Marija (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:URL https://d.cobiss.net/repository/si/files/273961219/175760/Ropert_Manja_dd_2025.pdf
 
.pdf Ropert_Manja_dd_2025.pdf (1,81 MB)
MD5: 554FF0327559C79D402DCB649A6B2CEC
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:UAMEU - Univerza Alma Mater Europaea
Opis:Uvod: Diplomsko delo obravnava čustveno doživljanje posameznikov ob diagnozi rakavega obolenja in med samim potekom bolezni. Rak predstavlja eno najtežjih kroničnih bolezni sodobnega časa, ki ne vpliva zgolj na telesno, temveč tudi na psihično stanje bolnikov. Diagnoza pogosto povzroči šok, strah in negotovost ter pomeni pomemben mejnik v posameznikovem življenju, kar zahteva celostno obravnavo – tako medicinsko kot psihosocialno. Metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi zbiranja podatkov z uporabo anketnega vprašalnika, ki je bil razdeljen bolnikom z različnimi vrstami rakavih obolenj. Analizirani so bili demografski podatki, prvi odzivi na diagnozo, izražanje čustev, strategije spoprijemanja ter pomen podpore okolice in zdravstvenih delavcev. Zbrani podatki so bili statistično obdelani in predstavljeni s pomočjo grafov. Rezultati: V empiričnem delu je sodelovalo 67 oseb, ki so kadarkoli v življenju zbolele za rakavim obolenjem. Raziskava je pokazala, da so anketirani ob prejemu diagnoze najpogosteje doživeli šok, ki so mu sledila močna čustva, kot so žalost, strah, nemoč, zmedenost in potrtost. Ugotovljeno je bilo, da se čustva skozi obdobje zdravljenja spreminjajo – intenzivna so na začetku bolezni, nato upadajo, vendar se pogosto znova okrepijo ob koncu zdravljenja, zlasti zaradi strahu pred ponovitvijo bolezni. Razprava: Rezultati kažejo, da je čustvena stiska pri obolelih za rakom pogosta in dolgotrajna, pogosto pa se krepi v ključnih fazah zdravljenja. Podpora bližnjih in medicinskega osebja igra pomembno vlogo pri lajšanju čustvene bolečine in soočanju z boleznijo. Prav tako imajo pomembno vlogo osebni cilji, ohranjanje rutine in psihološka podpora. Na osnovi ugotovitev diplomsko delo poudarja pomen psihoonkološke obravnave in čustvene opore kot ključne sestavine celostnega zdravljenja raka.
Ključne besede:rakava obolenja, psihoonkologija, rak, doživljanje čustev
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:M. Ropert
Leto izida:2025
Leto izvedbe:2025
Št. strani:67 str., [9] f. pril.
PID:20.500.12556/ReVIS-13467 Novo okno
UDK:616-006.6:159.942(043.2)
COBISS.SI-ID:273961219 Novo okno
Datum objave v ReVIS:02.04.2026
Število ogledov:13
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:Introduction: This thesis explores the emotional experiences of individuals upon receiving a cancer diagnosis and during the course of the illness. Cancer, as one of the most serious chronic diseases, affects both the physical and psychological state of patients. A diagnosis often provokes shock, fear, and uncertainty, marking a significant turning point in life and requiring a holistic approach that addresses both medical and psychosocial needs. Methodology: The research was based on a quantitative method using a questionnaire distributed to patients with various types of cancer. The study analyzed demographic data, initial reactions to the diagnosis, emotional expression, coping strategies, and the role of support from relatives and healthcare professionals. The collected data was statistically processed and presented through graphs. Research: The study included 67 individuals who had experienced cancer at some point in their lives. The most frequent initial reaction was shock, followed by sadness, fear, helplessness, confusion, and depression. Emotional intensity peaked at diagnosis, decreased somewhat during treatment, but often resurfaced after treatment, mainly due to fear of recurrence. Discussion: The findings confirm that emotional distress in cancer patients is common and long-lasting, with peaks during key stages of the disease. Support from family, friends, and healthcare professionals—particularly nurses—plays a crucial role in coping. Personal goals, maintaining routines, and psychological assistance are also important. The thesis emphasizes that psycho-oncological care and emotional support should be integral parts of comprehensive cancer treatment.
Ključne besede:cancer, psycho-oncology, oncology, emotional experience


Nazaj