Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Socialna izolacija kot dejavnik tveganja za zdravje starejših odraslih : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologija
Avtorji:ID Slapar, Tina (Avtor)
ID Grintal, Barbara (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:URL https://d.cobiss.net/repository/si/files/275314691/176488/Burgar_Tina_md_2025.pdf
 
.pdf Burgar_Tina_md_2025.pdf (2,10 MB)
MD5: CF3ABEAFE51BA992825F64665F5FA296
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:UAMEU - Univerza Alma Mater Europaea
Opis:Uvod: Magistrsko delo obravnava vpliv socialne izolacije na zdravje starejših odraslih. V sodobni družbi, kjer se življenjska doba podaljšuje in se spreminjajo družinski modeli, se povečuje število starejših odraslih, ki živijo sami in se soočajo z omejenimi socialnimi stiki. Socialna izolacija se kaže kot pomemben dejavnik tveganja, saj vpliva na telesno, duševno in socialno zdravje ter povečuje pojav kroničnih bolezni. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni analizi podatkov mednarodne raziskave SHARE, izvedene v Sloveniji. Analizirali smo povezanost pogostosti in kakovosti socialnih stikov, oblik socialne podpore in demografskih dejavnikov (spol, starost, izobrazba, dohodek) s samooceno zdravstvenega stanja starejših odraslih. Rezultati: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je socialna izolacija povezana s slabšo samooceno zdravja in pogostejšim pojavljanjem kroničnih bolezni. Starejši odrasli, ki živijo sami, pogosteje poročajo o slabšem zdravju v primerjavi s tistimi, ki živijo z drugimi. Članstvo v društvih in organizacijah se je pokazalo kot zaščitni dejavnik, saj spodbuja večjo socialno vključenost in boljše počutje. Demografski dejavniki pomembno prispevajo k tveganju za socialno izolacijo, pri čemer se posebej izpostavljata nižja izobrazba in nižji dohodek. Razprava in zaključek: Rezultati potrjujejo, da socialna izolacija pomembno vpliva na zdravje starejših odraslih. Poudarjajo pomen krepitve socialnih mrež, dostopnosti podpornih programov in spodbujanja aktivnega staranja. Magistrsko delo ponuja izhodišča za oblikovanje ukrepov in politik, ki bi prispevali k zmanjševanju tveganja socialne izolacije ter izboljšanju zdravja in s tem povezano kakovostjo življenja starejših odraslih v Sloveniji.
Ključne besede:socialna izolacija, starejši odrasli, socialni stiki, zdravje, SHARE
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:T. Burgar
Leto izida:2025
Leto izvedbe:2025
Št. strani:70 str., [8] str. pril.
PID:20.500.12556/ReVIS-13667 Novo okno
UDK:316.344.7-053.88(043.5)
COBISS.SI-ID:275314691 Novo okno
Datum objave v ReVIS:15.04.2026
Število ogledov:35
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:Introduction: The master's thesis examines the impact of social isolation on the health of older adults. In contemporary society, where life expectancy is increasing and family structures are changing, the number of older adults living alone and facing limited social contacts is rising. Social isolation emerges as an important risk factor, as it affects physical, mental, and social health and increases the prevalence of chronic diseases. Methods: The study is based on a quantitative analysis of data from the international SHARE, conducted in Slovenia. We analyzed the relationship between the frequency and quality of social contacts, types of social support, and demographic factors (gender, age, education, income) with self-rated health among older adults. Results: Based on the results, we found that social isolation is associated with poorer self-rated health and a higher prevalence of chronic diseases. Older adults living alone more frequently report poorer health compared to those living with others. Membership in associations and organizations proved to be a protective factor, as it promotes greater social inclusion and improved well-being. Demographic factors significantly contribute to the risk of social isolation, with lower education and lower income being particularly highlighted. Discussion and Conclusion: The results confirm that social isolation significantly affects the health of older adults. They highlight the importance of strengthening social networks, ensuring access to support programs, and promoting active aging. This master’s thesis provides a basis for the development of measures and policies aimed at reducing the risk of social isolation and improving the health and overall quality of life of older adults in Slovenia.
Ključne besede:social isolation, older adults, social contacts, health, SHARE


Nazaj