Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Sindrom iliotibialnega trakta – vloga fizioterapije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Fizioterapija
Avtorji:ID Knol, Katarina (Avtor)
ID Harej, Tanja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:URL https://d.cobiss.net/repository/si/files/275584771/176600/Knol_Katarina_dd_2026.pdf
 
.pdf Knol_Katarina_dd_2026.pdf (1,67 MB)
MD5: 1D9FD039F5813F1876D44052166334E9
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:UAMEU - Univerza Alma Mater Europaea
Opis:Teoretična izhodišča: Sindrom iliotibialnega trakta je pogosta preobremenitvena poškodba rekreativnih in profesionalnih mladih tekačev. Zanjo je značilna bolečina na lateralni strani kolena, ki nastane ob dolgotrajnem ponavljajočem se gibanju. Fizioterapija ima pomembno vlogo pri zmanjšanju bolečine, povečanju mišične moči in izboljšanju funkcionalnosti. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda strokovno znanstvene literature raziskati vlogo fizioterapije pri sindromu iliotibialnega trakta. Metode dela: Uporabljene so bile metode kompilacije, deskripcije, analize, komparacije in sinteze, literatura pa je bila zbrana v podatkovnih bazah PEDro, PubMed SCOPUS in GoogleScholar. Viri so morali izpolnjevati vse zastavljene kriterije vključitve in so bili ocenjeni po lestvici PEDro. Rezultati: Trinajst raziskav je ustrezalo merilom in bilo vključenih v empirični del diplomske naloge, skupaj 550 preiskovancev. Avtorji teh raziskav so preučevali učinke različnih fizioterapevtskih metod in tehnik. Najpogosteje navedeni učinki so bili zmanjšanje bolečine in izboljšanje funkcionalnosti. Razprava: Za najučinkovitejše oblike zdravljenja so se izkazale radialna udarna valovna terapija, kombinacija manualne terapije oziroma miofascialne sprostitve s terapevtskimi vajami ter progresivni programi krepitve mišic okoli kolčnega sklepa. Radialna udarna valovna terapija je v vključenih raziskavah zmanjšala bolečino za približno 75–90 %, kombinacija manualnih tehnik in vadbe za 60–78 %, progresivni programi terapevtskih vaj, usmerjenih v krepitev abduktorjev kolka pa za 60–70 %. Zaključek: Pregled literature potrjuje pomembno vlogo fizioterapije pri obravnavi sindroma iliotibialnega trakta, pri čemer so se kot najučinkovitejše izkazale radialna udarna valovna terapija, kombinacija manualnih tehnik s terapevtskimi vajami ter progresivni programi krepitve mišic kolčnega obroča.
Ključne besede:sindrom iliotibialnega trakta, fizioterapija, konzervativno zdravljenje
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:K. Knol
Leto izida:2026
Leto izvedbe:2026
Št. strani:55 str.
PID:20.500.12556/ReVIS-13698 Novo okno
UDK:615.82(043.2)
COBISS.SI-ID:275584771 Novo okno
Datum objave v ReVIS:17.04.2026
Število ogledov:26
Število prenosov:1
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:Theoretical background: Iliotibial band syndrome is a common overuse injury observed in recreational and professional young runners. It is characterized by lateral knee pain caused by prolonged repetitive movements. Physiotherapy plays an important role in pain reduction, increase in muscle strength, and improvement of functional ability. Purpose: The aim of this bachelor’s thesis was to investigate the role of physiotherapy in iliotibial band syndrome based on a review of professional and scientific literature. Methods: The methods of compilation, description, analysis, comparison, and synthesis were used. The literature was collected from the PEDro, PubMed, SCOPUS, and Google Scholar databases. All sources had to meet predefined inclusion criteria and were assessed using the PEDro scale. Results: Thirteen studies met the inclusion criteria and were included in the empirical part of the thesis, comprising a total of 550 participants. The studies examined the effects of various physiotherapy methods. The most frequently reported outcomes were pain reduction and improvement of functional ability. Discussion: The most effective physiotherapy interventions were radial shockwave therapy, a combination of manual therapy or myofascial release with therapeutic exercises, and progressive strengthening programs targeting the hip muscles. Radial shockwave therapy reduced pain by approximately 75-90%, the combination of manual techniques and exercise by 60-78%, and progressive strengthening exercise programs focusing on the hip abductors by 60-70%. Conclusion: The literature review confirms the important role of physiotherapy in the management of iliotibial band syndrome, with the above-mentioned interventions proving to be the most effective.
Ključne besede:iliotibial band syndrome, physiotherapy, conservative treatment


Nazaj