| Naslov: | Uporaba čuječnosti v psihoterapiji |
|---|
| Avtorji: | ID Suša Engels, Mateja (Avtor) ID Stepišnik Perdih, Tjaša (Mentor) Več o mentorju...  ID Karajić, Emil (Komentor) |
| Datoteke: | 16721$$Magistrska_naloga_Mateja_Susa_Engels-sestic.pdf (1,94 MB) MD5: 7666093D7465E6A1B80EB38F115014C9
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
|---|
| Organizacija: | FUDS - Fakulteta za uporabne družbene študije
|
|---|
| Opis: | Čuječnost je s procesom sekularizacije v zadnjih desetletjih postala uveljavljen in pomemben koncept na področju psihologije in psihoterapije, kar potrjuje izrazita rast znanstvenih raziskav in strokovnih publikacij. Zaradi naraščajočih dokazov o terapevtskem potencialu čuječnostnih intervenc psihoterapevti vse pogosteje vpeljujejo čuječnost v delo s klienti. Integracija čuječnosti v psihoterapijo ni enotno določena in zahteva individualizirano prilagoditev klientom glede na kontekst, njihovo simptomatiko, kapacitete, terapevtski odnos in strokovno presojo terapevta. Področje integracije čuječnosti v individualno psihoterapijo je raziskovalno zapostavljeno področje z izrazito raziskovalno vrzeljo, ki se kaže v pogosto nekritičnem posploševanju učinkov čuječnostnih intervenc na individualno prakso in vključevanju čuječnosti brez jasnega konceptualnega okvirja. Tako je namen naše naloge preučiti, na kakšne načine psihoterapevti integrirajo čuječnost v svojo terapevtsko prakso.
Teoretični del naloge je usmerjen v predstavitev ključnih pojmov, kot so psihoterapija, čuječnost, integracija čuječnosti, ter njihovih mehanizmov delovanja in pozitivnih učinkov kultiviranja. Empirični del naloge temelji na kvalitativnem pristopu z izvedbo polstrukturiranih intervjujev s psihoterapevti, ki v svojo prakso integrirajo čuječnost. Analiza pridobljenih podatkov omogoča poglobljen vpogled v razumevanje koncepta čuječnosti med terapevti, njihove usposobljenosti na področju čuječnosti, značilnosti njihove osebne prakse čuječnosti ter oblike in načine vključevanja čuječnosti v terapevtsko prakso.
Ugotovitve raziskave kažejo raznolike načine integracije čuječnosti v psihoterapevtsko prakso – od implicitne integracije, s pomočjo terapevtove čuječe drže znotraj terapevtskega odnosa, do eksplicitne integracije, s pomočjo poučevanja čuječnostnih tehnik – na treh nivojih: na ravni terapevta, klienta in terapevtskega odnosa. Ključni prepoznani pozitivni učniki integracije čuječnosti so povečano zavedanje, nereaktivnost in možnost zavestne izbire odziva, krepitev terapevtskega odnosa, čustvena regulacija in (samo)regulacija ter večja povezanost s seboj in drugimi.
V raziskavi opozorimo tudi na morebitne omejitve in zadržke, kot so pomanjkanje usposabljanja, odsotnost osebne prakse čuječnosti, neustrezno razumevanje koncepta čuječnosti ter neustrezna in/ali nekritična raba, ter pozivamo k strukturirani in odgovorni integraciji čuječnosti v psihoterapijo. |
|---|
| Ključne besede: | čuječnost, psihoterapija, čuječnost v psihoterapiji, pozitivni učinki čuječnosti, čuječi terapevt |
|---|
| Leto izida: | 2026 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/ReVIS-13743  |
|---|
| Datum objave v ReVIS: | 22.04.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 42 |
|---|
| Število prenosov: | 0 |
|---|
| Metapodatki: |  |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |