Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Načrtovanje osebnega digitalnega arhiva: od zasnove do varnega shranjevanja podatkov : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Arhivistika in dokumentologija
Avtorji:ID Jamnik, Rudi (Avtor)
ID Klasinc, Peter Pavel (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:URL https://d.cobiss.net/repository/si/files/277173251/177227/Jamnik_Rudi_md_2026.pdf
 
.pdf Jamnik_Rudi_md_2026.pdf (3,07 MB)
MD5: 26979C2FC474EB792C2DDF26F914E565
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:UAMEU - Univerza Alma Mater Europaea
Opis:Magistrska naloga obravnava problem ohranjanja osebnega digitalnega gradiva v okoliščinah, ko se vse več vsebin ustvarja, shranjuje in uporablja izključno v digitalni obliki, razpršeni med različnimi napravami in spletnimi storitvami. Namen naloge je raziskati navade posameznikov pri ravnanju z osebnim digitalnim gradivom ter na tej podlagi oblikovati razumljiv model priprave osebnega digitalnega arhiva, ki omogoča dolgoročno ohranitev najpomembnejših vsebin in načrtovanje digitalne zapuščine. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni pojmi digitalnega gradiva, zasebnih, osebnih in družinskih arhivov, tveganja in ogroženost digitalnih vsebin ter ključne mednarodne pobude in smernice za osebno digitalno arhiviranje. Empirični del temelji na spletni anketi, ki je preučevala, katere vrste digitalnega gradiva anketiranci štejejo za najpomembnejše, kje in kako jih ustvarjajo in shranjujejo, v kolikšni meri gradivo urejajo, varnostno kopirajo ter kako razmišljajo o dostopu naslednikov in digitalni zapuščini. Rezultati razkrivajo izrazit razkorak med visoko zaznano vrednostjo gradiva (zlasti fotografij in dokumentov) ter nizko stopnjo sistematične skrbi zanj, saj so varnostne kopije pogosto neredne ali omejene na en sam nosilec, veliko gradiva pa je razpršenega po napravah in oblačnih storitvah brez celovitega pregleda. Na podlagi teoretičnih izhodišč, mednarodnih priporočil in ugotovitev raziskave naloga v aplikativnem delu predstavi model priprave osebnega digitalnega arhiva, ki vključuje korake zbiranja, vrednotenja, organizacije, shranjevanja, varnostnega kopiranja in dolgoročnega upravljanja gradiva ter pripravo dokumentacije za naslednike. S tem prispeva k razumevanju osebnega digitalnega arhiviranja v slovenskem prostoru in ponuja praktično podlago za prihodnje priročnike ter svetovalne in izobraževalne aktivnosti na to temo.
Ključne besede:osebni digitalni arhiv, osebno digitalno arhiviranje, dolgoročna hramba digitalnega gradiva, digitalna zapuščina, strategije varnostnega kopiranja
Kraj izida:Ljubljana
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:R. Jamnik
Leto izida:2026
Leto izvedbe:2026
Št. strani:79 str., [34] f. pril.
PID:20.500.12556/ReVIS-13770 Novo okno
UDK:930.25:004.9(043.5)
COBISS.SI-ID:277173251 Novo okno
Datum objave v ReVIS:06.05.2026
Število ogledov:22
Število prenosov:1
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:This master's thesis addresses the challenge of preserving personal digital material as increasing amounts of content are created, stored, and used exclusively in digital form, often scattered across various devices and online services. The purpose of the thesis is to investigate individuals' habits in managing personal digital material and, based on this, to develop a clear model for preparing a personal digital archive that enables the long-term preservation of essential content and the planning of a digital legacy. The theoretical section presents the basic concepts of digital material, private, personal, and family archives, the risks and threats to digital content, and key international initiatives and guidelines for personal digital archiving. The empirical section is based on an online survey that examined which types of digital material respondents consider most important, where and how they create and store it, the extent to which they organize and back up the material, and their views on access for descendants and their digital legacy. The results reveal a significant discrepancy between the high perceived value of the material (especially photographs and documents) and the low level of systematic care for it, as backups are often irregular or limited to a single medium, and much of the material is dispersed across devices and cloud services without a comprehensive overview. Based on theoretical foundations, international recommendations, and research findings, the applied section of the thesis presents a model for preparing a personal digital archive, which includes the steps of collecting, evaluating, organizing, storing, backing up, and long-term management of material, as well as preparing documentation for successors. In doing so, it contributes to the understanding of personal digital archiving in Slovenia and provides a practical basis for future manuals, advisory services, and educational activities on this topic.
Ključne besede:personal digital archives, personal digital archiving, long-term digital preservation, digital legacy, backup strategies


Nazaj