Izpis gradiva

A+ | A- | | SLO | ENG

Naslov: Socialna izolacija starostnika: vloga diplomiranega zdravstvenika pri prepoznavanju in zmanjševanju posledic osamljenosti Avtorji: ID Džananović, Haris (Avtor) ID Leskovic, Ljiljana (Mentor) Več o mentorju... Datoteke: DIP_Dzananovic_Haris_2026.pdf (1,76 MB) MD5: F66EE501B1B561BFD7F8BD9553121935   Jezik: Slovenski jezik Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo Organizacija: UNM FZV - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede Opis: Izhodišča: Socialna izolacija in osamljenost sta v sodobni družbi vse pogostejši in izrazitejši težavi, ki preraščata v resen javnozdravstveni in družbeni problem. Diplomirani zdravstvenik ima pri obravnavi osamljenosti in socialne izolacije starostnika ključno vlogo na več ravneh. Namen raziskave je proučiti vlogo diplomiranega zdravstvenika pri prepoznavanju ter zmanjševanju posledic osamljenosti in socialne izolacije pri starostnikih. Metoda: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop s tehniko anketiranja. Anketni vprašalnik je bil sestavljen na osnova pregleda literature. Vzorec je bil namenski, in sicer 107 diplomiranih zdravstvenikov na primarni, sekundarni in terciarni ravni, ki nudijo ali so nudili zdravstveno oskrbo starostnikom. Podatke smo zbrali s pomočjo spletne ankete 1KA po metodi snežne kepe. Raziskava je bila izvedena januarja 2026. Rezultati: Rezultati kažejo, da starostniki po oceni anketiranih najizraziteje pogrešajo družbo bližnjih oseb, predvsem svojcev in prijateljev, ki jim zaupajo in se nanje lahko oprejo v obdobjih stiske. Diplomirani zdravstveniki najpogosteje poročajo o ukrepih, usmerjenih v empatično komunikacijo, vzpostavljanje zaupanja ter aktivno spodbujanje vključevanja starostnikov v družabne aktivnosti, tudi kadar so prisotni nezaupljivost, umik ali apatija. Anketirani ocenjujejo, da pri obravnavi delujejo etično in sočutno, zagotavljajo zaupnost, spoštujejo dostojanstvo starostnika ter k temi osamljenosti pristopajo občutljivo. Kljub temu se je pokazalo, da anketirani redkeje uporabljajo standardizirana orodja za merjenje osamljenosti ali socialne izolacije in da se ne ocenjujejo kot zadostno usposobljeni za sistematično ocenjevanje tega področja. Razprava: Ugotovitve nakazujejo potrebo po dodatnem razvoju kompetenc diplomiranih zdravstvenikov, zlasti na področju standardizirane ocene osamljenosti in socialne izolacije ter izbire ciljno usmerjenih intervencij. Za nadaljnje raziskovanje priporočamo študije, ki bi iz perspektive starostnikov opredelile, katere aktivnosti jih najbolj učinkovito spodbujajo k druženju in aktivnemu vključevanju v skupnost. Takšna spoznanja bi omogočila bolj prilagojeno načrtovanje intervencij in okrepila učinkovitost strokovnih ukrepov v praksi. Ključne besede: prepoznavanje, strokovni ukrepi, usposobljenost, zdravstvena nega. Leto izida: 2026 PID: 20.500.12556/ReVIS-13952  COBISS.SI-ID: 274903299  Datum objave v ReVIS: 02.06.2026 Število ogledov: 166 Število prenosov: 1 Metapodatki:    Citiraj gradivo Navadno besedilo BibTeX EndNote XML EndNote/Refer RIS ABNT ACM Ref AMA APA Chicago 17th Author-Date Harvard IEEE ISO 690 MLA Vancouver : Kopiraj citat

Objavi na: Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Social Isolation of the Elderly: Nurses Role in Recognizing and Reducing the Effects of Loneliness
Opis:	Background: Social isolation and loneliness are increasingly common and serious problems in modern society, which are growing into a serious public health and social issue. Nurses play a key role in addressing loneliness and isolation among the elderly on several levels. The purpose of the study is to examine the role of graduate nurses in recognizing and reducing the consequences of loneliness and social isolation in the elderly. Method: A quantitative research approach was used with a survey technique. The survey questionnaire was based on a literature review. The sample was purposive, consisting of 107 graduate nurses at the primary, secondary, and tertiary levels who provide or have provided nursing care to older adults. The data for the study were collected using the 1KA online survey and were obtained using the snowball method. The study was conducted in January 2026. Results: The results show the respondents' assessment that older adults most significantly miss the company of close people, especially relatives and friends whom they trust and can rely on in times of distress. Nurses most often report measures aimed at empathetic communication, building trust, and actively encouraging the inclusion of older people in social activities, even when mistrust, withdrawal, or apathy are present. Nurses believe that they act ethically and compassionately in their work, ensure confidentiality, respect the dignity of older adults, and approach the topic of loneliness with sensitivity. Nevertheless, it has been shown that nurses rarely use standardized tools to measure loneliness or social isolation and do not consider themselves sufficiently trained to systematically assess this area. Discussion: The findings indicate a need for further development of the competencies of graduate nurses, particularly in the area of standardized assessment of loneliness and social isolation and the selection of targeted interventions. For further research, we recommend studies that would define, from the perspective of older adults, which activities most effectively encourage them to socialize and actively participate in the community. Such findings would enable more tailored intervention planning and enhance the effectiveness of professional measures in practice.
Ključne besede:	identification, professional measures, competence, nursing care.

Nazaj