Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:TEORETIČNI MODEL DOROTHEE OREM PRI OSKRBI BOLNIKA S KRONIČNIMI RANAMI
Avtorji:ID Grm, Jera (Avtor)
ID Leskovic, Ljiljana (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf 4332$$jera_grm_diplomska_naloga.pdf (1,97 MB)
MD5: 700977A7D17803D166DDE98C6684F048
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:UNM FZV - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Teoretična izhodišča: Kronične rane predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem, saj so povezane z dolgotrajnim celjenjem, pogostimi zapleti in zmanjšano kakovostjo življenja bolnikov. Zdravstvena nega obravnava bolnika in ga vključuje v proces zdravljenja. Teoretični model samooskrbe Dorothee Orem poudarja bolnikovo samostojnost, prepoznavanje primanjkljajev samooskrbe ter prilagajanje zdravstvene nege glede na njegove zmožnosti. Kljub njegovi teoretični vrednosti pa se postavlja vprašanje, v kolikšni meri je model dejansko uporabljen v klinični praksi pri oskrbi bolnikov s kroničnimi ranami. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako medicinske sestre poznajo in uporabljajo model Oremove pri oskrbi bolnika s kroničnimi ranami. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metoda. Podatki so bili zbrani s pomočjo polstrukturiranih intervjujev z devetimi medicinskimi sestrami, ki imajo izkušnje z oskrbo bolnikov s kroničnimi ranami. Vzorec je bil namenski. Zbrani podatki so bili analizirani s tematsko analizo, pri čemer so bile oblikovane kategorije in kode, ki so nam omogočile interpretacijo rezultatov. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da medicinske sestre model Dorothee Orem dobro poznajo predvsem iz časa formalnega izobraževanja, medtem ko njegova neposredna in sistematična uporaba v klinični praksi ni izrazita. Elementi modela sicer so prisotni v vsakodnevnem delu, predvsem pri oceni bolnikove zmožnosti samooskrbe, prilagajanju zdravstvene nege ter izobraževanju bolnikov, vendar se uporabljajo bolj implicitno kot načrtno. Najpogostejši zapleti pri oskrbi kroničnih ran, ki so jih navedle medicinske sestre, so okužbe, bolečina, počasno oziroma dolgotrajno celjenje, neprijeten vonj, izcedek ter psihosocialne posledice, kot je socialna izolacija. Pomemben vpliv na obravnavo bolnika s kronično rano imajo tudi dejavniki, kot so starost, pridružene bolezni, podhranjenost ter neustrezna oskrba v domačem okolju. Razprava: Ugotovitve v raziskavi potrjujejo, da ima model Oremove velik potencial za uporabo pri oskrbi bolnikov s kroničnimi ranami, vendar v praksi ni dovolj sistematično implementiran. Medicinske sestre sicer delujejo v skladu z njegovimi načeli, vendar pogosto nezavedno in brez strukturiranega pristopa. Ugotovitve poudarjajo potrebo po večjem povezovanju teorije in prakse ter po dodatnem strokovnem izobraževanju, ki bi omogočilo bolj načrtno uporabo modela. Oskrba kroničnih ran zahteva celosten pristop, in sicer fizične, psihološke in socialne vidike ter aktivno vlogo bolnika. Z izboljšano implementacijo teoretičnih modelov bi lahko dosegli boljšo kakovost zdravstvene nege, večjo samostojnost bolnikov in boljše izide zdravljenja.
Ključne besede:Teoretični model Dorothee Orem, samooskrba, oskrba bolnika, kronične rane.
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/ReVIS-13960 Novo okno
Datum objave v ReVIS:02.06.2026
Število ogledov:29
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:THEORETICAL MODEL OF DOROTHEA OREM IN THE CARE OF A PATIENT WITH CRONIC WOUNDS
Opis:Theoretical background: Chronic wounds represent a significant public health problem, as they are associated with prolonged healing, frequent complications, and a reduced quality of life for patients. Nursing care adopts a patient-centered approach and actively involves the patient in the treatment process. Dorothea Orem’s self-care deficit theory emphasizes patient autonomy, the identification of self-care deficits, and the adaptation of nursing care according to the patient’s capabilities. Despite its theoretical value, the extent to which this model is actually applied in clinical practice in the care of patients with chronic wounds remains unclear. The aim of the study was to determine how nurses understand and apply Orem’s model in the care of patients with chronic wounds. Methods: A qualitative research method was employed. Data were collected through semi-structured interviews with nine nurses experienced in the care of patients with chronic wounds. A purposive sampling strategy was used. The collected data were analyzed using thematic analysis, whereby categories and codes were developed to facilitate the interpretation of results. Results: The findings indicate that nurses are well acquainted with Orem’s model, primarily from their formal education; however, its direct and systematic application in clinical practice is not prominent. Elements of the model are present in everyday practice, particularly in assessing patients’ self-care abilities, adapting nursing care, and providing patient education, but they are applied more implicitly than deliberately. The most commonly reported complications in chronic wound care include infections, pain, delayed or prolonged healing, unpleasant odor, exudate, and psychosocial consequences such as social isolation. Additionally, factors such as age, comorbidities, malnutrition, and inadequate care in the home environment significantly influence the management of patients with chronic wounds. Discussion: The findings confirm that Orem’s model has considerable potential for application in the care of patients with chronic wounds; however, it is not sufficiently implemented in a systematic manner in clinical practice. Although nurses act in accordance with its principles, this often occurs unconsciously and without a structured approach. The results highlight the need for stronger integration of theory and practice, as well as additional professional education to support a more deliberate application of the model. Chronic wound care requires a holistic approach encompassing physical, psychological, and social dimensions, as well as the active involvement of the patient. Improved implementation of theoretical models could lead to higher quality nursing care, greater patient autonomy, and improved treatment outcomes.
Ključne besede:Dorothea Orem’s theoretical model, self-care, patient care, chronic wounds.


Nazaj