| Naslov: | TEORETIČNI MODEL DOROTHEE OREM PRI OSKRBI BOLNIKA S KRONIČNIMI RANAMI |
|---|
| Avtorji: | ID Grm, Jera (Avtor) ID Leskovic, Ljiljana (Mentor) Več o mentorju...  |
| Datoteke: | 4332$$jera_grm_diplomska_naloga.pdf (1,97 MB) MD5: 700977A7D17803D166DDE98C6684F048
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo/naloga |
|---|
| Organizacija: | UNM FZV - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
|
|---|
| Opis: | Teoretična izhodišča: Kronične rane predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem, saj so povezane z dolgotrajnim celjenjem, pogostimi zapleti in zmanjšano kakovostjo življenja bolnikov. Zdravstvena nega obravnava bolnika in ga vključuje v proces zdravljenja. Teoretični model samooskrbe Dorothee Orem poudarja bolnikovo samostojnost, prepoznavanje primanjkljajev samooskrbe ter prilagajanje zdravstvene nege glede na njegove zmožnosti. Kljub njegovi teoretični vrednosti pa se postavlja vprašanje, v kolikšni meri je model dejansko uporabljen v klinični praksi pri oskrbi bolnikov s kroničnimi ranami. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako medicinske sestre poznajo in uporabljajo model Oremove pri oskrbi bolnika s kroničnimi ranami.
Metode: Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metoda. Podatki so bili zbrani s pomočjo polstrukturiranih intervjujev z devetimi medicinskimi sestrami, ki imajo izkušnje z oskrbo bolnikov s kroničnimi ranami. Vzorec je bil namenski. Zbrani podatki so bili analizirani s tematsko analizo, pri čemer so bile oblikovane kategorije in kode, ki so nam omogočile interpretacijo rezultatov.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da medicinske sestre model Dorothee Orem dobro poznajo predvsem iz časa formalnega izobraževanja, medtem ko njegova neposredna in sistematična uporaba v klinični praksi ni izrazita. Elementi modela sicer so prisotni v vsakodnevnem delu, predvsem pri oceni bolnikove zmožnosti samooskrbe, prilagajanju zdravstvene nege ter izobraževanju bolnikov, vendar se uporabljajo bolj implicitno kot načrtno. Najpogostejši zapleti pri oskrbi kroničnih ran, ki so jih navedle medicinske sestre, so okužbe, bolečina, počasno oziroma dolgotrajno celjenje, neprijeten vonj, izcedek ter psihosocialne posledice, kot je socialna izolacija. Pomemben vpliv na obravnavo bolnika s kronično rano imajo tudi dejavniki, kot so starost, pridružene bolezni, podhranjenost ter neustrezna oskrba v domačem okolju.
Razprava: Ugotovitve v raziskavi potrjujejo, da ima model Oremove velik potencial za uporabo pri oskrbi bolnikov s kroničnimi ranami, vendar v praksi ni dovolj sistematično implementiran. Medicinske sestre sicer delujejo v skladu z njegovimi načeli, vendar pogosto nezavedno in brez strukturiranega pristopa. Ugotovitve poudarjajo potrebo po večjem povezovanju teorije in prakse ter po dodatnem strokovnem izobraževanju, ki bi omogočilo bolj načrtno uporabo modela. Oskrba kroničnih ran zahteva celosten pristop, in sicer fizične, psihološke in socialne vidike ter aktivno vlogo bolnika. Z izboljšano implementacijo teoretičnih modelov bi lahko dosegli boljšo kakovost zdravstvene nege, večjo samostojnost bolnikov in boljše izide zdravljenja. |
|---|
| Ključne besede: | Teoretični model Dorothee Orem, samooskrba, oskrba bolnika, kronične rane. |
|---|
| Leto izida: | 2026 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/ReVIS-13960  |
|---|
| Datum objave v ReVIS: | 02.06.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 29 |
|---|
| Število prenosov: | 0 |
|---|
| Metapodatki: |  |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |