Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Pomen ustrezne komunikacije s starejšo osebo z demenco na domu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena nega
Avtorji:ID Velički, Sara (Avtor)
ID Jakšič, Edvard (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf Velicki_Sara_dd_2025.pdf (927,88 KB)
MD5: 9D2BFE983DEA63CA430F4DD4A673A63B
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:UAMEU - Univerza Alma Mater Europaea
Opis:Teoretična izhodišča: Demenca je sindrom, za katerega je značilen napredujoč upad spomina, mišljenja in sposobnosti komunikacije, kar močno vpliva tako na obolelega kot na njegove svojce. Komunikacija je pogosto otežena, saj bolezen prinaša nerazumevanje vprašanj, ponavljanja in napačno prepoznavanje oseb. Raziskave kažejo, da svojci za lažjo komunikacijo uporabljajo različne strategije, kot so poenostavljen jezik, ponavljanje, uporabo neverbalnih znakov in prilagoditev okolja. Ob tem se soočajo z občutki stresa, nemoči in preobremenjenosti, hkrati pa tudi z dragocenimi trenutki topline in povezanosti ob uspešni komunikaciji. Cilj: Cilj diplomskega dela je bil raziskati komunikacijo svojcev z osebami z demenco in ugotoviti, s katerimi izzivi se srečujejo ter katere strategije uporabljajo pri vsakodnevni interakciji. Poseben poudarek je bil namenjen tudi vplivu teh izkušenj na doživljanje svojcev. Metoda: Uporabljena je bila kvalitativna metoda, izvedena v obliki individualnih polstrukturiranih intervjujev. V raziskavi so sodelovali štirje svojci oseb z demenco, ki so vključeni v njihovo oskrbo. Intervjuji so bili zvočno posneti, transkribirani in analizirani s postopki tematske analize. Rezultati: Rezultati so pokazali, da so najpogostejši izzivi nerazumevanje vprašanj, napačno prepoznavanje oseb ter čustveni odzivi obolelih. Najpogosteje uporabljene strategije so bile poenostavitev jezika, ponavljanje, uporaba neverbalnih znakov in prilagoditev okolja. Razprava: Na podlagi ugotovitev je mogoče skleniti, da je komunikacija z osebami z demenco zahtevna, vendar lahko ob uspešni prilagoditvi prinaša tudi pozitivne izkušnje. Raziskava potrjuje potrebo po večji podpori in izobraževanju svojcev, saj bi to pripomoglo k učinkovitejši komunikaciji ter k boljši kakovosti življenja vseh vpletenih.
Ključne besede:demenca, starostnik, verbalna komunikacija, neverbalna komunikacija
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:S. Velički
Leto izida:2025
Leto izvedbe:2025
Št. strani:40 str., [1] f. pril.
PID:20.500.12556/ReVIS-14024 Novo okno
UDK:616.89-008.48-053.9:316.77(1-22)(043.2)
COBISS.SI-ID:281339651 Novo okno
Datum objave v ReVIS:11.06.2026
Število ogledov:47
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:Theoretical point: Dementia is a syndrome characterized by a progressive decline in memory, thinking, and communication skills, which significantly affects both the patient and their relatives. Communication is often impaired, as the disease leads to misunderstanding of questions, repetition, and misrecognition of people. Research shows that relatives use various strategies to facilitate communication, such as simplifying language, repetition, the use of non-verbal signals, and adapting the environment. At the same time, they face feelings of stress, helplessness, and overload, but also experience valuable moments of warmth and connection during successful communication. Goal: The aim of the thesis was to explore communication between relatives and people with dementia and to identify the challenges they face as well as the strategies they use in everyday interaction. Special attention was given to the impact of these experiences on the relatives themselves. Method: A qualitative method was used, carried out in the form of individual semi-structured interviews. The study included four relatives of people with dementia who are directly involved in their daily care. The interviews were audio-recorded, transcribed verbatim, and analysed using thematic analysis. Results: The results showed that the most common challenges were misunderstanding of questions, misrecognition of persons, and emotional reactions of the patients. The most frequently used strategies were simplification of language, repetition, use of non-verbal signals, and adaptation of the environment. Discussion: Based on the findings, it can be concluded that communication with people with dementia is demanding, but with successful adaptation it can also bring positive experiences. The study confirms the need for greater support and education of relatives, which would contribute to more effective communication and a better quality of life for all involved.
Ključne besede:dementia, elderly, verbal communication, non-verbal communication


Nazaj