Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Vpliv zdravstvene pismenosti splošne populacije na antibiotično rezistenco : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vede - smer Javno zdravje
Avtorji:ID Žuran, Urška (Avtor)
ID Toplak, Nataša (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf Zuran_Urska_md_2025.pdf (1,63 MB)
MD5: 7BE8A2373CFC551BC99C6B140C820616
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:UAMEU - Univerza Alma Mater Europaea
Opis:Teoretično izhodišče: Zdravstvena pismenost je znanje in kompetenca za dostop do zdravstvenih informacij, njihovo razumevanje, ocenjevanje in uporabo za presojo o zdravju. Antibiotična rezistenca je postala globalni javnozdravstveni problem in je neposredno posledica našega neodgovornega ravnanja z antibiotiki. Prekomerna uporaba in zloraba antibiotikov sta privedli do pojava nalezljivih bakterijskih sevov, ki so odporni proti skoraj vsem obstoječim zdravilom. Raven zdravstvene pismenosti ima velik vpliv na pravilno uporabo antibiotikov in posledično pri zmanjševanju antibiotične rezistence. Metodologija: V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop, in sicer metodo anketiranja. Anketiranje smo izvedli z lastnim anketnim vprašalnikom med 3. marcem in 6. majem 2025, po metodi snežne kepe. V raziskavi je sodeloval 301 naključen uporabnik družbene platforme Facebook. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 61,1 % žensk in 38,9 % moških. Opazili smo vpliv socialnoekonomskih dejavnikov na zdravstveno pismenost. Z analizo podatkov smo ugotovili, da dejavniki, kot sta spol in starost, vplivajo na raven znanja o antibiotični rezistenci. Dejavniki, kot so starost, okolje in pogostost obolevnosti, niso bili povezani z ravnjo znanstvene pismenosti o antibiotični rezistenci. Ugotovitve raziskave so pokazale, da anketiranci dosegajo statistično značilno višjo raven razumevanja in upoštevanja strokovnih navodil, vendar ne poznajo vsaj treh razlogov za širjenje antibiotične rezistence. Razprava in zaključek: Visoka stopnja nepravilne uporabe antibiotikov v različnih skupinah prebivalstva kaže, da imajo socialni in kulturni dejavniki, na katere vplivajo socialnoekonomski dejavniki zdravja, pomembno vlogo in oblikujejo zdravstveno vedenje ljudi pri uporabi antibiotikov. Boj proti antibiotični rezistenci zahteva izboljšana in usklajena globalna prizadevanja.
Ključne besede:zdravstvena pismenost, antibiotična rezistenca, antibiotiki
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:U. Žuran
Leto izida:2025
Leto izvedbe:2025
Št. strani:66 str., [5] f. pril.
PID:20.500.12556/ReVIS-14054 Novo okno
UDK:616-022.7:614.2(043.5)
COBISS.SI-ID:281963267 Novo okno
Datum objave v ReVIS:17.06.2026
Število ogledov:46
Število prenosov:2
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:Theoretical background: Health literacy is the knowledge and competences to access health information, understand it, evaluate it and use it to judge health. Antibiotic resistance has become a global public health problem and is a direct consequence of our irresponsible handling of antibiotics. The excessive use and misuse of antibiotics have led to the emergence of infectious bacterial strains that are resistant to almost all existing drugs. The level of health literacy has a major impact on the correct use of antibiotics and, consequently, on reducing antibiotic resistance. Methodology: In the research work, we used a quantitative research approach, namely the survey method. The survey was conducted with the last survey questionnaire between March 3 and May 6, 2025, using the snowball method. 301 random users of the social platform Facebook participated in the study. Results: 61,1 % of women and 38,9 % of men participated in the study. In the study, we observed the influence of socio-economic factors on health literacy. Data analysis revealed that factors such as gender and age influence the level of knowledge about antibiotic resistance. Factors such as age, environment and comorbidity were not associated with the level of antibiotic resistance. The exploratory research thus showed that respondents achieved a statistically significant higher level of understanding in accordance with expert statements, but did not know at least three reasons for the increase in antibiotic resistance. Discussion and conclusion: The high level of inappropriate use of antibiotics in different population groups indicates that social and cultural factors, influenced by socio-economic determinants of health, play an important role in shaping people's health behavior, such as antibiotic use. The fight against antibiotic resistance requires an improved and coordinated global effort.
Ključne besede:health literacy, antibiotic resistance, antibiotics


Nazaj