Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Fenomenologija občutkov in videnj v trenutkih pred smrtjo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologija
Avtorji:ID Gaberšek, Marjanca (Avtor)
ID Vidnjevič, Marko (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf Gabersek_Marjanca_dd_2026.pdf (2,04 MB)
MD5: 33CDF2A2F4498BFAFFA1D9A4B29A628C
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:UAMEU - Univerza Alma Mater Europaea
Opis:Uvod: Smrt kot neizogiben konec življenja že od nekdaj buri človeško domišljijo in sproža vprašanja o tem, kaj se dogaja v trenutkih, ki vodijo v ta neznani prostor. Kljub napredku medicine in znanosti ostajajo občutki ob smrti zaviti v tančico skrivnosti. Posebej zanimivi so subjektivni občutki in videnja ljudi, ki so se soočili z bližino smrti. Fenomenološki pristop omogoča, da se osredotočimo na opisovanje teh izkušenj namesto na iskanje objektivnih razlag. Metode: V tej raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop, ki je temeljil na izvedbi desetih polstrukturiranih intervjujih z udeleženci različnih profilov, ki so bile prisotne ob umirajočem. S transkripcijo in induktivno tematsko analizo pridobljenih podatkov smo izluščili ključne teme, povezane z doživljanjem trenutkov pred smrtjo. Rezultati: Analiza intervjujev je razkrila široko paleto izkušenj; od strahu, tesnobe, obupa in nemoči do občutkov hvaležnosti, pomiritve in sprijaznjenja. Čustva so pogosto povezana z zavedanjem bližine smrti, neizpolnjenimi željami ali skrbjo za bližnje. Prisotnost humorja kot obrambnega mehanizma kaže na človekovo sposobnost ohranjanja dostojanstva tudi v najtežjih trenutkih. Razprava in zaključek: Umiranje se kaže kot celostna človeška izkušnja, kjer se prepletajo telesne, čustvene, socialne in duhovne razsežnosti. Čeprav so izkušnje raznolike, se pojavljajo skupni vzorci, ki pomagajo bolje razumeti potrebe ob koncu življenja. Spoštovanje zadnjih želja, odprta komunikacija in podpora svojcev ustvarjajo prostor bližine, miru in smisla. Ugotovitve raziskave poudarjajo pomen individualiziranega pristopa, celostne podpore in odprtega dialoga, ki omogočajo, da zadnji trenutki življenja postanejo čas sočutja, sprave in notranjega miru.
Ključne besede:umiranje, fenomenologija, čustva, paliativna oskrba, zadnje želje
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:M. Gaberšek
Leto izida:2026
Leto izvedbe:2026
Št. strani:49 str., [24] str. pril.
PID:20.500.12556/ReVIS-14160 Novo okno
UDK:616-036.88:364.642.8:159.9(043.2)
COBISS.SI-ID:283801859 Novo okno
Datum objave v ReVIS:06.07.2026
Število ogledov:51
Število prenosov:1
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:Introduction: Death, as the inevitable end of life, has always stirred human imagination and raised questions about what happens in the moments leading toward this unknown realm. Despite advances in medicine and science, feelings around dying remain shrouded in mystery. Particularly striking are the subjective sensations and visions reported by those who have faced the nearness of death. A phenomenological approach allows us to focus on describing these experiences rather than seeking objective explanations. Methods: We applied a qualitative research design based on ten semi-structured interviews with individuals who were present at the bedside of a dying person. Through transcription and inductive thematic analysis, we extracted key themes related to the experience of the moments preceding death. Results: The analysis revealed a wide range of experiences, from fear, anxiety, despair, and helplessness to feelings of gratitude, inner peace, and acceptance. Emotions were often linked to the awareness of impending death, unfulfilled wishes, or concern for loved ones. The presence of humor as a coping mechanism highlighted the human capacity to maintain dignity even in the most challenging moments. Discussion and Conclusion: Dying emerges as a holistic human experience in which physical, emotional, social, and spiritual dimensions intertwine. Although individual experiences differ, recurring patterns provide insights into the needs at the end of life. Respecting final wishes, fostering open communication, and supporting relatives create a space of closeness, peace, and meaning. The study’s findings emphasize the importance of individualized care, comprehensive support, and open dialogue, enabling the last moments of life to become a time of compassion, reconciliation, and inner peace.
Ključne besede:dying, phenomenology, emotions, palliative care, last wishes


Nazaj