| Opis: | Uvod: Telesna dejavnost (TF) je pomemben dejavnik za pravilno rast in razvoj otrok. Na raven telesne dejavnosti vplivajo različni individualni, socialni in okoljski dejavniki (socioekološki sistem). Cilj tega članka je določiti napovedne dejavnike TF pri predšolskih otrocih s pomočjo socioekološkega modela.
Metode: Raziskava je bila izvedena v letih 2022 in 2023. V raziskavi je sodelovalo 166 parov (predšolski otroci, stari 5 in 6 let/starši), ki živijo na območju vzhodne Hrvaške. Starši so izpolnili vprašalnike in posredovali podatke zase in za svoje otroke. Otroci so 5 dni nosili merilnik pospeška. Za analizo surovih podatkov je bila uporabljena raziskovalna programska oprema GGIR. Pridobljeni podatki so bili obdelani z uporabo programa IBM SPSS 21.0.
Rezultati: Večina predšolskih otrok (81,3 %) v vzhodni Slavoniji (vzhodna Hrvaška) je dosegla priporočeno količino in intenzivnost TF. Povprečna TF zmerne do visoke intenzivnosti je bila 93,72 min/dan. Povprečno število korakov je bilo 13996 korakov/dan. Povprečni čas sedenja je bil 470,57 min/dan, medtem ko je bil povprečni čas, ki so ga otroci preživeli pred zasloni, 105,60 min/dan.
Spol otrok najbolje pojasni intenzivnost in količino TA (fantje so bolj aktivni), čas pred zasloni pa je statistično pomemben napovedovalec količine sedečega vedenja otrok, predvsem deklic, saj je večja uporaba zaslonov zmanjšala njihovo količino TA. Delovna obremenitev staršev je statistično pomemben napovedovalec količine TA otrok. Otroci, predvsem dečki, katerih očetje opravljajo težje fizično delo, so nabrali večje število korakov na dan. Na večje kopičenje števila korakov pri deklicah je statistično pomembno vplivala manjša fizična obremenitev mater pri delu. Statistično značilno manj ovir s strani staršev in manjša pogostost, a večja dostopnost aktivne igre doma so napovedovale večjo količino TA pri dečkih. Fantje, ki so jim bili statistično značilno pogosteje dovoljeni aktivni igri doma, so v povprečju pokazali tudi večjo intenzivnost TA. Statistično značilno manj težav, s katerimi so se starši srečevali pri izvajanju TA, je napovedovalo večji delež TA pri deklicah.
Razprava: Večina otrok izpolnjuje priporočila za TA, z razlikami med spoloma. Ker se raven aktivnosti s starostjo zmanjšuje, je treba sprejeti ukrepe za njeno ohranjanje. Telesno neaktivne otroke je treba spodbujati k bolj aktivnemu življenjskemu slogu. Aktivni otroci imajo lahko tudi daljša obdobja sedečega vedenja. Nezadostna telesna aktivnost ima dolgoročno negativen vpliv na motorične sposobnosti in zdravje. Priporočljive so pogoste prekinitve dolgotrajne telesne neaktivnosti z uvedbo kratkih aktivnih odmorov. Starši, vzgojitelji in skupnost imajo ključno vlogo pri spodbujanju otrok k vsakodnevnemu gibanju. Opolnomočenje staršev, da podpirajo zdrav in aktiven življenjski slog otrok, določanje omejitev uporabe zaslonov, ustvarjanje varnih in spodbudnih igralnih okolij ter spodbujanje otrokove proste in nestrukturirane igre doma in na prostem lahko dodatno poveča raven telesne aktivnosti.
Zaključek: Za oblikovanje učinkovitih intervencij in politik javnega zdravja so potrebne nadaljnje objektivne raziskave o telesni aktivnosti in sedečem vedenju pri otrocih in mladostnikih na nacionalni ravni. Zagotoviti je treba okolje, prilagojeno individualnim interesom in preferencam otrok, ki otroke spodbuja k igri in gibanju. |
|---|
