Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Fizioterapevtski pristopi po poškodbi sprednje križnje vezi (acl) pri nogometaših : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Fizioterapija
Avtorji:ID Glas, Jan (Avtor)
ID Gazibara, Šejla (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf Glas_Jan_dd_2026.pdf (823,00 KB)
MD5: 84B6379141916B8C4478EF22FF935DA0
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:UAMEU - Univerza Alma Mater Europaea
Opis:Nogomet od profesionalnih nogometašev zahteva visoko raven telesne pripravljenosti. Velika pogostost treningov in tekem povečuje tveganje za nastanek poškodb. Poškodba sprednje križne vezi (ACL) je med nogometaši ena najpogostejših, saj igra vključuje številne gibalne vzorce, kot so hitre spremembe smeri, nenadna zaustavljanja, skoki ter pogosti fizični kontakti z nasprotniki. Za povečanje možnosti uspešne vrnitve na igrišče je pogosto potreben operativni poseg, pri katerem se ligament rekonstruira z uporabo avtolognega ali alograftnega tkiva. Pooperativna rehabilitacija je praviloma razdeljena v več faz. V prvi fazi je poudarek na zmanjševanju bolečine in otekline, v drugi fazi na izboljšanju obsega gibanja, v tretji fazi na vzpostavljanju mišične moči in propriocepcije, v četrti fazi pa na vključevanju športno-specifičnih vaj. Rehabilitacijski postopki se med seboj razlikujejo, vendar imajo skupen cilj, varno in učinkovito vrnitev športnika v tekmovalni proces. V zaključni fazi se splošna rehabilitacija postopno zaključi, medtem ko se športno-specifična rehabilitacija še intenzivneje nadaljuje. Kljub uveljavljenosti operativnega zdravljenja pa najnovejše raziskave v ortopediji in športni fizioterapiji potekajo v smeri neoperativne rehabilitacije, kot je metoda Cross Bracing Protocol (CBP), ki temelji na naravnem biološkem celjenju vezi. Metoda je trenutno še v začetnih fazah raziskav, zato specifično na nogometaših še ni bila obsežno preizkušena, je pa bila že uspešno uporabljena pri drugih športnikih. S pregledom literature smo v diplomskem delu analizirali najpogosteje uporabljene fizioterapevtske postopke po poškodbi ACL pri nogometaših, aktualna priporočila ter dejavnike, ki prispevajo k uspešni vrnitvi v igro. Na tej podlagi smo oblikovali tri raziskovalna vprašanja, na katera smo po azključeni analizi tudi odgovorili.
Ključne besede:ACL poškodba, nogometaši, nogomet, fizioterapija, rehabilitacija, protokol
Kraj izida:Ljubljana
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:J. Glas
Leto izida:2026
Leto izvedbe:2026
Št. strani:48 str.
PID:20.500.12556/ReVIS-14235 Novo okno
UDK:616.728.3-001:796.332:615.82(043.2)
COBISS.SI-ID:284539139 Novo okno
Datum objave v ReVIS:13.07.2026
Število ogledov:20
Število prenosov:1
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:Football requires a high level of physical fitness from professional football players. The high frequency of training and matches increases the risk of injuries. Anterior cruciate ligament (ACL) injury is one of the most common among football players, as the game involves movement patterns such as rapid changes of direction, sudden stops, jumps, and frequent physical contact with opponents. These elements represent typical mechanisms of anterior cruciate ligament injury, which can cause knee joint instability and impaired kinematics and kinetics of movement. To increase the chances of a successful return to the field, surgery is often required, in which the ligament is reconstructed using autologous or allograft tissue. Postoperative rehabilitation is usually divided into several phases. In the first phase, the emphasis is on reducing pain and swelling, in the second phase on improving the range of motion, in the third phase on establishing muscle strength and proprioception, and in the fourth phase on incorporating sport-specific exercises. Rehabilitation procedures vary, but they all share a common goal, the safe and effective return of the athlete to the competitive process. In the final phase, general rehabilitation is gradually completed, while sport-specific rehabilitation continues even more intensively. Despite the well established nature of operative treatment, the latest research in orthopedics and sports physiotherapy is also exploring non-operative rehabilitation options, such as the Cross Bracing Protocol (CBP), which is based on the natural biological healing of the ligament. The method is currently in its early stages of research and has not yet been extensively tested specifically on football players; however, it has already been successfully applied on other athletes. Through a literature review in this thesis, we analyzed the most frequently used physiotherapy procedures after ACL injury in football players, current recommendations, and factors that contribute to a successful return to play. On this basis, we formulated three research questions, which we answered after the analysis was completed.
Ključne besede:ACL injury, football players, soccer, football, physiotherapy, rehabilitation, protocol


Nazaj