Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:OBRAVNAVA LATERALNEGA ZVINA GLEŽNJA
Avtorji:ID Čož, Matej (Avtor)
ID Kresal, Friderika (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf 2792$$koncana_diplomska_naloga_matej_coz_pdf-a.pdf (678,56 KB)
MD5: 75F6F11FE7EA897D8BCCF96B5CEB2906
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FIZIOTERAPEVTIKA - Visokošolski zavod Fizioterapevtika
Opis:Gleženj je eden najpogosteje poškodovanih sklepov v človeškem telesu, pri čemer je lateralni zvin gležnja zelo pogosta poškodba pri športno aktivni in tudi splošni populaciji. Zaradi pogostega pojavljanja, velikega tveganja za ponovne poškodbe in možnosti razvoja kronične nestabilnosti gležnja ta poškodba predstavlja pomemben problem v fizioterapevtski praksi. Namen naloge je bil pregledati in analizirati strokovno in znanstveno literaturo s področja fizioterapevtske obravnave lateralnega zvina gležnja ter predstaviti in ovrednotiti postopke, ki se uporabljajo pri njegovi rehabilitaciji. Cilj naloge je bil opredeliti fizioterapevtske postopke, ki se izkazujejo kot najučinkovitejši, in prikazati pomen zgodnje, sistematično načrtovane in celostne obravnave za izboljšanje funkcionalne stabilnosti gležnja, hitrejšo povrnitev funkcionalnih sposobnosti in zmanjšanje tveganja za ponovne poškodbe. V nalogi je bilo postavljeno eno raziskovalno vprašanje, in sicer – kateri fizioterapevtski postopki so najučinkovitejši pri obravnavi lateralnega zvina gležnja, in ena hipoteza, da zgodnja in sistematično načrtovana celostna fizioterapevtska obravnava pomembno pripomore k izboljšanju stabilnosti gležnja, hitrejši povrnitvi funkcionalnih sposobnosti in zmanjšanju tveganja za ponovne poškodbe. V pregled literature je bilo vključenih deset znanstvenih študij, med katerimi so bile metaanalize, sistematični pregledi in randomizirane kontrolirane raziskave, ki so bile izbrane na podlagi vsebinske in metodološke ustreznosti. Rezultati pregleda literature so pokazali, da so pri rehabilitaciji lateralnega zvina gležnja najučinkovitejši aktivni fizioterapevtski pristopi, predvsem terapevtske vaje, proprioceptivni in ravnotežni trening, funkcionalna rehabilitacija in zgodnja mobilizacija. Ti postopki pomembno pripomorejo k izboljšanju gibljivosti, mišične moči, dinamičnega ravnotežja in funkcionalne stabilnosti gležnja ter zmanjšujejo tveganje za ponovne poškodbe in razvoj kronične nestabilnosti. Na podlagi ugotovitev je bila hipoteza potrjena. Ugotovitve naloge predstavljajo pomemben prispevek za fizioterapevtsko stroko, saj poudarjajo pomen celostne, individualno prilagojene in z dokazi podprte rehabilitacije pri obravnavi lateralnega zvina gležnja.
Ključne besede:lateralni zvin gležnja, fizioterapija, rehabilitacija gležnja, propriocepcija, stabilnost gležnja.
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/ReVIS-14309 Novo okno
Datum objave v ReVIS:17.07.2026
Število ogledov:22
Število prenosov:2
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Clinical Treatment of Lateral Ankle Sprain
Opis:The ankle is one of the most frequently injured joints in the human body, with lateral ankle sprain being a very common injury in both athletic and general populations. Due to its high incidence, significant risk of recurrence, and potential development of chronic ankle instability, this injury represents an important issue in physiotherapy practice. The aim of this thesis was to review and analyze professional and scientific literature on the physiotherapeutic management of lateral ankle sprain, as well as to present and evaluate the rehabilitation approaches used in its treatment. The objective was to identify the most effective physiotherapy interventions and to emphasize the importance of early, systematically planned, and comprehensive management for improving ankle stability, accelerating functional recovery, and reducing the risk of recurrent injuries. One research question was formulated, focusing on which physiotherapy interventions are most effective in the management of lateral ankle sprain, along with one hypothesis stating that early and systematically planned comprehensive physiotherapy significantly contributes to improved ankle stability, faster recovery of functional abilities, and reduced risk of reinjury. A total of ten scientific studies were included in the literature review, comprising meta-analyses, systematic reviews, and randomized controlled trials selected based on their relevance and methodological quality. The results of the literature review indicate that active physiotherapy approaches are the most effective in the rehabilitation of lateral ankle sprain. These primarily include therapeutic exercises, proprioceptive and balance training, functional rehabilitation, and early mobilization. Such interventions significantly improve range of motion, muscle strength, dynamic balance, and functional stability of the ankle, while also reducing the risk of recurrent injuries and the development of chronic ankle instability. Based on the findings, the hypothesis was confirmed. The results of this thesis contribute to physiotherapy practice by highlighting the importance of a comprehensive, individualized, and evidence-based rehabilitation approach in the management of lateral ankle sprain.
Ključne besede:lateral ankle sprain, physiotherapy, ankle rehabilitation, proprioception, ankle stability.


Nazaj